Jedro

Potreba nasprotnega udeleženca po stalni oskrbi in varstvu, nujnost ukrepanja ter s tem hitrost sodnega postopka imajo prednost pred zadržki v zvezi z revidentovimi prostorskimi in kadrovskimi težavami. Te ne smejo biti razlog za neizvajanje nujnega sodnega ukrepa iz 75. člena ZDZdr.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Vsak udeleženec sam krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nasprotnega udeleženca premesti iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda Dom Lukavci, in sicer za obdobje enega leta od izdaje sklepa, to je do 1. 2. 2017. 2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo udeleženca in izpodbijani sklep potrdilo.

3. Zoper ta sklep udeleženec vlaga (dovoljeno)1 revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga, da Vrhovno sodišče sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v nov postopek. Ponavlja, da je njegov oddelek za osebe s težavami v duševnem zdravju prezaseden in ni možnosti nameščanja dodatnih postelj; namestitev nasprotnega udeleženca v varovani oddelek tega zavoda fizično ni možna. Ni sporno, da nasprotni udeleženec izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek tega zavoda in da je udeleženec ustrezen zavod z verificiranim programom za njegov sprejem. Sporno pa je, da revident z izvršitvijo odločbe sodišča direktno in evidentno krši specialni predpis - Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije2. Nasprotni udeleženec je sedaj nameščen pri revidentu, saj pritožba ne zadrži izvršitve sklepa, vendar v jedilnico doma. Udeleženec mu ne zagotavlja zahtevanega tretmaja oziroma stalne oskrbe, direktno pa obstaja nevarnost ogrožajočega vedenja nasprotnega udeleženca do okolice. S tako namestitvijo nastaja možnost dodatnega poslabšanja njegovega zdravstvenega stanja, ogrožena pa sta tudi zdravje in življenje drugih, prav tako obstaja nevarnost nastanka premoženjske škode. V zadevi dejansko stanje v zvezi s prostorskimi kapacitetami ni dovolj razčiščeno. Navedbe drugih verificiranih zavodov, da tako prostorsko kot kadrovsko niso sposobni sprejeti novih posameznikov v varovane oddelke, morajo biti podkrepljene z ugotovitvami izvedenca. Bližina posameznikovega stalnega prebivališča ne more biti razlog za namestitev v posamezni dom. V konkretnem primeru pomeni namestitev nasprotnega udeleženca neverjetno potencialno nevarnost tako za njega samega kot tudi za okolico.

4. Revizija je bila vročena predlagatelju in nasprotnemu udeležencu; ta je nanjo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revident zgolj ponavlja svoje pritožbene navedbe, glede katerih je (že) dobil pravilno in popolno (zavrnilno) opredelitev sodišča druge stopnje. Ni torej sporno, da so podani pogoji za premestitev nasprotnega udeleženca iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve (iz 74. člena ZDZdr)3 in da je revident ustrezen zavod za njegov sprejem. Revident pravnomočni odločitvi nasprotuje zgolj s pojasnjevanjem, da nima prostorskih in kadrovskih pogojev za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek. Ponovno velja poudariti, da je Vrhovno sodišče v zadevi II Ips 351/20134 že zavzelo izrecno stališče, da v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti, saj bi se sicer izkazalo, da navedeni ukrep iz 74. in 75. člena ZDZdr sploh ni izvedljiv, kar bi bilo nesprejemljivo. Glede na revizijsko opozarjanje na nevarnost ogrožajočega vedenja nasprotnega udeleženca do drugih in nastanka premoženjske škode velja dodati, da so v varovanih oddelkih dopustni (tudi) posebni varovalni ukrepi kot nujni ukrepi zaradi omogočanja zdravljenja osebe ali odprave oziroma obvladovanja nevarnega vedenja osebe, kadar je ogroženo njeno življenje ali življenje drugih, huje ogroženo njeno zdravje ali zdravje drugih ali s katerim povzroča premoženjsko škodo sebi ali drugim in ogrožanja ni mogoče preprečiti z drugim, blažjim ukrepom (primerjaj 29. člen ZDZdr).

7. V zvezi z revizijskimi očitki o ne dovolj razčiščenem dejanskem stanju glede prostorskih kapacitet ustreznih socialno varstvenih zavodov, Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je revizija izredno pravno sredstvo, zato so tudi razlogi, iz katerih jo je mogoče vložiti - v primerjavi s pritožbo - zoženi. V celoti nedovoljeno je izpodbijati tako pravilnost kot tudi popolnost na nižjih stopnjah sojenja ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP, in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Glede na revizijske navedbe velja pripomniti, da sodišče izvede dokaz z izvedencem zgolj v primeru, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sámo ne razpolaga (243. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

8. Iz javno dostopnih podatkov Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti5 izhaja, da obstajajo v registru verificiranih varovanih oddelkov (na podlagi ZDZdr) za osebe s težavami v duševnem zdravju in za osebe z več motnjami poleg udeleženca samo še trije socialno varstveni zavodi, in sicer Socialno varstveni zavod Hrastovec, Dom Nine Pokorn Grmovje Žalec in Socialnovarstveni zavod Dutovlje. Sodišče prve stopnje je glede razpoložljivosti prostora v ustreznem varovanem oddelku za nasprotnega udeleženca pri njih opravilo poizvedbe (primerjaj 79. člen ZDZdr), na katere so prav vsi odgovorili negativno. Ne gre torej za to, da bi sodišči nižjih stopenj izhajali iz zmotnega izhodišča, da ima revident edini izmed socialno varstvenih zavodov z ustreznim varovanim oddelkom za nasprotnega udeleženca prostorske in kadrovske pogoje za njegov sprejem, temveč je za izpodbijano odločitev ključno, da morajo imeti potreba nasprotnega udeleženca po stalni oskrbi in varstvu, nujnost ukrepanja ter s tem hitrost sodnega postopka prednost pred zadržki v zvezi z revidentovimi prostorskimi in kadrovskimi težavami. Te ne smejo biti razlog za neizvajanje nujnega sodnega ukrepa iz 75. člena ZDZdr. Revidentu je treba tudi pojasniti, da sodišče v postopku odločanja o sprejemu in premestitvi v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča pri določitvi socialno varstvenega zavoda upošteva želje in osebne okoliščine osebe ter morebitni predlog najbližje osebe (primerjaj 79. člen ZDZdr). Za to, da je pri odločitvi o namestitvi nasprotnega udeleženca v varovanem oddelku revidenta upoštevalo oddaljenost tega od njegovega stalnega prebivališča in željo njegove matere, je torej sodišče (prve stopnje) imelo oporo v zakonu.

9. Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, zato je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr revizijo zavrnilo.

10. Na podlagi prvega odstavka 35. člena ZNP (v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr) je Vrhovno sodišče odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške revizijskega postopka.

1 Primerjaj četrti odstavek 50. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr). 2 Uradni list RS, št. 97/09 s spremembami. 3 Primerjaj tudi prvi odstavek 75. člena ZDZdr in prvi odstavek 76. člena istega zakona. 4 Sklep z dne 19. 12. 2013. Primerjaj tudi sklep istega sodišča II Ips 43/2015 z dne 12. 2. 2015. 5 http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/dusevno_zdravje/varovani_oddelki/