Jedro

Stroški, ki so nastali zaradi odločitve v nepravdni zadevi, niso stroški tega postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP) in bi moralo sodišče prve stopnje izvedenki odmeriti stroške ločeno za vsak postopek. Zato je višje sodišče odločilo, da se iz predujma, založenega v tej zadevi, glede na to, da gre za dve zadevi, izplača le polovica izvedenki odmerjene nagrade. Preostalih 579,60 EUR nagrade izvedenki pa bo moralo sodišče izplačati iz predujma, založenega v nepravdni zadevi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki spremeni tako, da se glasi: "Nagrada in stroški izvedenke bodo izplačani iz predujma tožeče stranke v višini 579,60 EUR."

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodni izvedenki A. A. odmerilo nagrado in stroške v bruto višini 1.159,20 EUR ter odločilo, da se bo nagrada nakazala na njen transakcijski račun (točka I. izreka) in ugotovilo, da izvedenka ni zavezanka za plačilo DDV (točka II. izreka) ter da bodo nagrada in stroški izvedenke plačani iz predujma tožeče stranke (točka III. izreka).

2. Zoper točko III. izreka navedenega sklepa se pritožuje tožnik. Navaja, da iz sklepa izhaja, da je izvedenka izdelala eno izvedensko mnenje za dva postopka (P863/2017-IV in II N 333/2017). V nepravdnem postopku je postavitev izvedenca zahtevala toženka, tam predlagateljica, in morala je tudi plačati predujem za izvedenca. Če bo obveljala točka III. izpodbijanega sklepa, bo moral nositi vse stroške izvedenke, ker bo vsa nagrada izplačana iz njegovega predujma, čeprav je toženka v obeh postopkih zahtevala postavitev sodnega izvedenca. Ni pošteno, da bi moral vse stroške izvedenke, ki je izdelala eno mnenje za dva postopka, nositi sam, zato predlaga, da se polovica odmerjene nagrade v višini 579,60 EUR izplača izvedenki iz predujma, ki ga je toženka založila v postopku II N 333/2017. 3. Izvedenka je na pritožbo odgovorila, in sicer, da posluje s sodiščem, ki je naročnik mnenja in ne s strankami, zato ne more izvedenec odločati kolikšen delež bo plačala ena stranka. Hkrati sodišče obvešča, da ji je bil 1. 7. 2018 že izdan e-račun, ki ga prilaga.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz podatkov pritožbenemu sodišču predloženega spisa in izrecne navedbe sodišča v izpodbijanem sklepu je razvidno, da je sodišče prve stopnje v tem postopku izvedenki odmerilo nagrado tudi za izdelavo mnenja v nepravdnem postopku, ki teče pred istim sodiščem med istima strankama. Odločitev o višini odmerjene nagrade izvedenki je že pravnomočna. Izvedenki bo torej na podlagi sklepa, izdanega v pravdnem postopku, izplačana tudi nagrada, ki bi ji morala biti izplačana v nepravdnem postopku, v katerem je predlagateljica toženka iz tega postopka. Stroški, ki so nastali zaradi odločitve v nepravdni zadevi, niso stroški tega postopka (prvi odstavek 151. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in bi moralo sodišče prve stopnje izvedenki odmeriti stroške ločeno za vsak postopek. Prav ima pritožnik, da bo, če bo celotna nagrada izvedenki izplačana iz predujma, ki ga je založil on, dejansko on plačal tudi stroške izvedenke v nepravdnem postopku. To pa je materialnopravno zmotno, zato je višje sodišče njegovi pritožbi ugodilo in odločilo, da se iz predujma, založenega v tej zadevi, glede na to, da gre za dve zadevi, izplača le polovica izvedenki odmerjene nagrade, to je 579,60 EUR. Kar bo po izplačilu navedenega zneska iz predujma, ki ga je založil tožnik, ostalo na računu, bo moralo sodišče tožniku vrniti. Tožnikov predlog za vračilo predujma (list. št. 197 spisa) je namreč glede na to, da je zadeva že pravnomočno zaključena, utemeljen. Preostalih 579,60 EUR nagrade izvedenki pa bo moralo sodišče izplačati iz predujma, založenega v zadevi II N 333/2017. 6. Glede na obrazloženo je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep ustrezno spremenilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).