Jedro

S priznanjem terjatve do zapuščine, ki jo dedič uveljavlja v prepozno vloženi pritožbi zoper sklep o dedovanju, bi bile prizadete pravice drugih, ki se na ta sklep opirajo, zato take pritožbe ni mogoče upoštevati.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje kot zakonite dediče zapuščine po pok. J. B. razglasilo njegovi dve hčeri ter dva sinova, vsakega do 1/4. Občini T. je za priglašeno terjatev 1,652.966,10 SIT z obrestmi prisodilo po dve parceli iz vl. št. 54 in vl. št. 321, dediču F. B. pa je za priglašeno terjatev 5.305,15 dinarjev v valorizirani vrednosti 256.156,00 SIT, prisodilo izven dedovanja solastninski delež do 1/2 parcele št. 857. Proti sklepu se pritožuje dedič F. B., ki ne navaja nobenega od pritožbenih razlogov, meni le, da ni prav, da mu pripada toliko kot ostalim. S plačilom očetovega (zapustnikovega) dolga, ki je v letu 1973 že presegal 580.000,00 SIT, je preprečil prisilno dražbo nepremičnin, poleg izkazanega plačila 5.300 din po potrdilu, ki ga je predložil sodišču, pa je kril še stroške maminega zdravljenja v bolnici za 140 din ter 20 let oskrboval očeta.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik je po podatkih v spisu izpodbijani sklep o dedovanju prejel 13.6.1998 (povratnica pri red. št. 34). Petnajstdnevni pritožbeni rok se je tako iztekel v ponedeljek, 29.6.1998. Pritožba, ki je bila oddana 30.6.1998 priporočeno na pošti, je torej vložena en dan prepozno. Glede na določilo 3. odst. 173. člena Zakona o dedovanju (ZD, Ur. l. SRS št. 15/76 in 23/78) jo je pritožbeno sodišče kljub temu obravnavalo. Ni pa je moglo upoštevati, saj pritožnik s pritožbo očitno zahteva iz zapuščine več kot mu je bilo prisojeno, kar pa bi seveda lahko šlo le iz tistega, kar so po sklepu dobili ostali dediči oz. občina za svojo terjatev. Ob upoštevanju pritožbe bi torej vsekakor bile prizadete pravice teh oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep o dedovanju (3. odst. 173. člena ZD), zato je bilo treba pritožbo zavrniti.

Ne glede na to pa pritožbeno sodišče pripominja, da je bila pritožniku v celoti priznana tolikšna terjatev kot jo je priglasil na zapuščinski obravnavi dne 18.9.1997 (list. št. 13) in je bila ustrezno valorizirana. Ker mu je na njen račun poleg rednega zakonitega deleža 1/4 zapuščine bila dodatno prisojena še 1/2 parcele št. 857, tudi ne drži njegova trditev, da je dobil prav toliko kot ostali. Morebitne dodatne terjatve, ki jih omenja šele v pritožbi, pa ima možnost uveljavljati nasproti sodedičem izven zapuščinskega postopka.