Jedro

Tožeča stranka je v tej pravdi že predlagala določitev drugega sodišča in vrhovno sodišče je o njeni zahtevi že odločilo pod opr. št. I R 64/2004 dne 9.9.2004. Ker mora sodišče po drugem odstavku 319. člena ZPP ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena in mora, če ugotovi, da je tako, zavreči tožbo, je sodišče tudi v tem primeru zavrglo predlog tožeče stranke za ponovno določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

Tožeča stranka je 6.8.2003 vložila tožbo, s katero je zahtevala ugotovitev, da so dogovori med pravdnima strankama razdrti po samem zakonu; ugotovitev, da so zemljiškoknjižni vpisi pri vl. št..., vsi k.o..., v korist R. d.o.o. L., nični; ugotovitev, da je tožeča stranka lastnica teh nepremičnin in vknjižbo njene lastninske pravice v zemljiški knjigi; ter povrnitev pravdnih stroškov.

Med pravdo je 14.6.2004 predlagala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 67. členu Zakona o pravdnem postopku. V vlogi se je sklicevala na nerazumljivo zavlačevanje sodišča in dve, očitno nezakoniti odločitvi, ki naj bi kazali ne le na pristranskost sodišča, temveč tudi na njegovo hudo obremenjenost z dotedanjim odnosom do tožeče stranke, zaradi katerega sodišče po njenem ni zakonito postopalo. Sklicevala se je na najtesnejše sorodstvene vezi Odvetniške pisarne X. na Višjem sodišču v ... in menila, da zaradi tega ne more pričakovati zakonitega postopanja pred sodiščem prve stopnje in odločanja o pravnih sredstvih. Vrhovno sodišče je njen predlog 9.9.2004 zavrnilo in jo poučilo, da pristojnost sodišč določa Zakon o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo) in da stranke mimo določb tega zakona ne morejo izbirati sodišča. V zvezi z njenim zatrjevanjem o sorodstvu in svaštvu med sodniki in stranko, njenimi zakonitimi zastopniki ali pooblaščenci pa jo je poučilo, da je v ZPP urejen pravni institut izločitve. Glede nezadovoljstva tožeče stranke z delom Okrožnega sodišča v ... in Višjega sodišča v ... pa, da so predvidena pravna sredstva - pritožbe proti sodnim odločbam. Za trditve o obvladovanju sodišč s ... območja s strani Odvetniške pisarne X. pa je sodišče zapisalo, da so preveč pavšalne in nepodprte z dokazi, da bi jih bilo mogoče uvrstiti med druge tehtne razloge, ki jih navaja 67. člen ZPP.

Dne 6.4.2005 je tožeča stranka ponovno predlagala Vrhovnemu sodišču, naj po 67. členu ZPP določi drugo stvarno pristojno sodišče. Tudi tokrat izraža dvome v nepristransko sojenje in opozarja na tesne sorodstvene vezi med pravnima zastopnikoma tožene stranke in sodnicami na Višjem sodišču v ..., saj sta sodnica A. in odvetnik B. v svaštvu, sodnica C. pa je žena odvetnika C. iz iste pisarne kot odvetnik tožene stranke. V zvezi s sodnico C. še navaja, da je predsednica Višjega sodišča v .... in žena odvetnika, ki kot družbenik dela v odvetniški pisarni, ki v vseh sporih zastopa nasprotnika tožeče stranke, in da je kljub izločitvenim razlogom neposredno sodelovala pri odločanju pravdnih strank v zadevah: Okrajnega sodišča v ... opr. št. Dn. št. 881/94 in Višjega sodišča v ... opr. št. Cp 676/95, Okrajnega sodišča v ... opr. št. Dn. št. 2754/95 in Višjega sodišča v ... opr. št. Cp 568/9576/95, in Okrajnega sodišča v ... opr. št. P 311/95 in Višjega sodišča v ... opr. št. Cp 528/97. V teh zadevah je bilo odločeno v škodo tožeče stranke. Po njenem so bile v navedenih zadevah sprejete nezakonite odločitve in utemeljitve sodb, v katerih sodišče ni upoštevalo procesnih in materialnih zakonov v škodo tožeče stranke. Ker je tožeča stranka doslej že kritizirala tako odločanje, je odnos sodnice C. do nje obremenjujoč in to vpliva tudi na druga sodišča, saj je ta sodnica postala predsednica Višjega sodišča v ... Tak odnos se kaže tudi v obravnavani pravdni zadevi, saj je Višje sodišče v ..., ki mu predseduje ga. C. C., sprejelo dve pravno neutemeljeni odločitvi, ki izrazito škodita tožeči stranki. Ob vsem tem meni, da so podani tehtni razlogi za prenos pristojnosti sodišča, saj tožeča stranka ne more več zaupati v objektivnost sojenja sodišč na ...

Predlog tožeče stranke ni dovoljen.

Tožeča stranka je v tej pravdi že predlagala določitev drugega sodišča in Vrhovno sodišče je o njeni zahtevi že odločilo pod opr. št. I R 64/2004 dne 9.9.2004. Ker mora sodišče po drugem odstavku 319. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)(op.1) ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena in mora, če ugotovi, da je tako, zavreči tožbo, je sodišče tudi v tem primeru zavrglo predlog tožeče stranke za ponovno določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ki se ne nahaja na območju Višjega sodišča v ... V novi vlogi namreč tožeča stranka ponavlja razloge, ki jih je že navedla 14.6.2004, le da jih precizira. Toda o razmerju med toženo stranko in njenim pooblaščencem je že pisala in ker gre za notranje zaupno razmerje med odvetnikom in stranko, ki jo zastopa, to dejstvo za pravdni postopek ni pomembno. Zakonska zveza med predsednico Višjega sodišča v ... in družbenikom odvetnika, ki zastopa toženo stranko, bi bila lahko pomembna kot izločitveni razlog, kar je sodišče tožečo stranko že poučilo v sklepu pod opr. št. I R 64/2004. Tudi nezadovoljstvo z doslej že sprejetimi sodnimi odločitvami v obravnavani zadevi ni tehten razlog po 67. členu ZPP, ker so za to predvidena pravna sredstva proti odločitvam, ki jih tožeča stranka tudi uporablja.

Op.1: Uradni list RS, št. 36/04-uradno prečiščeno besedilo