Jedro

Stranka ima za obnovo po 10. točki 394. člena ZPP dva roka. Subjektivni rok traja 30 dni in se računa od dne, ko je izvedela za obnovitveni razlog oziroma od dne, ko ga je mogla uveljaviti (6. točka 396. člena ZPP). Po izteku objektivnega roka petih let se obnova ne dovoli, čeprav je stranka šele po izteku roka izvedela za okoliščine, ki tvorijo obnovitveni razlog. Zunaj tega objektivnega roka je mogoče uveljavljati le obnovitvena razloga iz 2. in 4. točke 394. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo predlog tožnika za obnovo postopka, vložen dne 18.7.2016, ker je ugotovilo, da je prepozen.

2. Proti sklepu se zaradi bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) pritožuje tožnik po pooblaščencu. Sklicuje se na svoje navedbe iz predloga za obnovo, da je pravnomočna sodba P 85/2012, ki jo je tožnik prejel 27.6.2016, zakoniti razlog za obnovo postopka. Ničnost aneksa z dne 17.4.2002 je novo dejstvo, na podlagi katerega bi bila izdana zanj ugodnejša odločba, če bi bilo to ugotovljeno že v času izdaje sodbe P 287/2006. Tožnik bi kot zakoniti predkupni upravičenec po Zakonu o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ) dosegel sklenitev prodajne pogodbe za parcelo 1/1, sedaj 2/2 k.o. P., če ne bi prišlo do sklenitve (ničnega) aneksa med tožencem in L.. Sedaj, ko je aneks ugotovljen za ničnega, se je vzpostavilo stanje, ki sklenitev takšne pogodbe omogoča. Podan je obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP. Gre za dejstvo, ki je obstajalo že v času teka sodnega postopka P 287/2006, vendar še ni bilo ugotovljeno s pravnomočno sodno odločbo. Tožnik se je sicer v predlogu skliceval na določbo 10. točke 394. člena ZPP, vendar je situacija specifična. Zastavi se vprašanje, kdaj začne teči petletni zastaralni rok za vložitev predloga za obnovo postopka. Tretji odstavek 396. člena ZPP ne določa konkretno od katere pravnomočne odločbe mora preteči petletni rok. Teza sodišča, da bi moral tožnik vložiti predlog za obnovo v petih letih od pravnomočnosti sodbe P 287/2006, ki je postala pravnomočna 5.5.2009, je nerazumna in napačna. Predloga ni mogel vložiti prej, preden je prejel pravnomočno sodbo P 85/2012, ki jo je prejel 27.6.2016. Zato ni mogoče šteti, da je rok za obnovo pričel teči s pravnomočnostjo sodbe P 287/2006. Gre za prikrito pravno praznino glede procesnega roka. Uporaba roka iz tretjega odstavka 396. člena ZPP na način, da rok začne teči od pravnomočnosti odločbe P 287/2006 odvzema tožniku pravico do obnove postopka. Zato je potrebno uporabiti element teleološke redukcije. Po analogiji je v konkretnem primeru tudi objektivni rok začel teči šele, ko je tožnik izvedel za pravnomočno sodbo P 85/2012. Sodišče je napačno uporabilo procesno pravilo iz tretjega odstavka 396. člena ZPP. Podredno opozarja, da iz same vsebine predloga izhaja tudi obnovitveni razlog iz 2. točke prvega odstavka 394. člena ZPP, o katerem sodišče ni podalo nobene obrazložitve. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v obravnavanje in odločitev prvostopenjskemu sodišču. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po mnenju pritožbenega sodišča je odločitev pravilna in jo tožnik s svojimi pritožbenimi argumenti ni uspel izpodbiti. Dejstva, ki jih je prvostopenjsko sodišče vzelo za podlago svoji odločitvi, za tožnika niso sporna. Sodba v tej zadevi je postala pravnomočna 5.5.2009, tožnik pa je predlog za obnovo postopka po 10. točki 394. člena ZPP vložil 18.7.2016, to je po preteku petih let od pravnomočnosti sodbe. Skliceval se je na novo dejstvo - ničnost aneksa z dne 17.4.2002. Dejansko gre za pravno vprašanje, ki se je kot predhodno vprašanje obravnavalo v predmetni pravdni zadevi in o katerem je bilo kasneje, po preteku petih let od pravnomočnosti sodbe, izdane v tem postopku, s sodbo P 85/2012, izdano v drugem postopku, odločeno drugače. Tožnik je vložil predlog za obnovo po 10. točki 394. člena ZPP in tako ga je pri preizkusu pravilnosti izpodbijanega sklepa obravnavalo tudi pritožbeno sodišče. Drugačna rešitev predhodnega vprašanja ni samostojen obnovitveni razlog.

5. Stranka ima za obnovo po 10. točki 394. člena ZPP dva roka. Subjektivni rok traja 30 dni in se računa od dne, ko je izvedela za obnovitveni razlog oziroma od dne, ko ga je mogla uveljaviti (6. točka 396. člena ZPP). Po izteku objektivnega roka petih let se obnova ne dovoli, čeprav je stranka šele po izteku roka izvedela za okoliščine, ki tvorijo obnovitveni razlog. Zunaj tega objektivnega roka je mogoče uveljavljati le obnovitvena razloga iz 2. in 4. točke 394. člena ZPP (v primeru, ko kakšni stranki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in v primeru, ko predlog za obnovo temelji na kršitvah procesnih predpostavk sposobnosti biti stranka, procesne sposobnosti in pravil o zastopanju)1. Nobenega dvoma ni, da začne teči objektivni rok od pravnomočnosti sodbe, izdane v postopku, ki naj bi se na predlog stranke obnovil. Drugačno pritožbeno razlogovanje nima podlage v zakonu in je pravno zmotno. Ne gre za prikrito pravno praznino. Neutemeljene so tudi podrejene pritožbene trditve. V obravnavanem primeru se predlog za obnovo ni nanašal na obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP, kot skuša to neutemeljeno prikazati pritožba.

6. V pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

1 glej Pravdni postopek z zakon s komentarjem, III. knjiga, stran 595.