Jedro

Sodišče prve stopnje je sicer obrazložitev izpodbijanega sklepa v smeri, da sklep o zavrženju kazenske ovadbe ni sodno pisanje, oprlo na sklep Višjega sodišča v Celju I Kp 187/2009 z dne 24. 11. 2009, vendar je pri tem zanemarilo, da gre za sodno prakso starejšega datuma, ki več ni aktualna. Tako iz sklepa Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 50706/2021 z dne 3. 2. 2022, ki mu v tem delu ne nasprotuje niti Vrhovno sodišče RS (sklep I Ips 50706/2021 z dne 22. 9. 2022), izhaja, da je takšno naziranje napačno.

Sodišče prve stopnje je s tem, ko je obtožni predlog oškodovanca kot tožilca kot prepoznega zavrglo, nepravilno uporabilo določbo 60. člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 83. člena ZS.

Izrek

Pritožbi pooblaščenca oškodovanca kot tožilca A. A. se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom III K 58864/2022 z dne 7. 7. 2023 na podlagi prvega odstavka 437. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 3. točko prvega odstavka 277. člena ZKP kot prepozen zavrglo obtožni predlog oškodovanca kot tožilca A. A. 2. Zoper sklep se je pritožil pooblaščenec oškodovanca kot tožilca zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v vsebinsko obravnavo prvostopenjskemu sodišču. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozen zavrglo obtožni predlog oškodovanca kot tožilca, pri čemer je svojo odločitev ob sklicevanju na primer iz sodne prakse utemeljilo z razlogi, da sklep o zavrženju kazenske ovadbe ni sodno pisanje, zato zanj ne veljajo določbe drugega in četrtega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS). Na podlagi navedenega je zaključilo, da v obravnavani zadevi zakonski rok za začetek oziroma nadaljevanje pregona teče (in se lahko izteče) tudi v času poletnega poslovanja sodišč.

5. Bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP pritožnik uveljavlja z navedbami, da je takšno stališče sodišča prve stopnje v celoti v nasprotju s 60. členom ZKP, četrtim odstavkom 83. člena ZS in sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovnega sodišča RS), ki kaže na to, kako vrhovno sodišče razlaga tek procesnih rokov, tudi če ne gre za vročitev sodnega pisanja.

6. Takšnim pritožbenim navedbam pritrjuje tudi pritožbeno sodišče, ki soglaša s pomisleki in ob preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje obtožni predlog v smislu prvega odstavka 437. člena ZKP v zvezi s 3. točko prvega odstavka 277. člena ZKP zavrglo neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je sicer obrazložitev izpodbijanega sklepa v smeri, da sklep o zavrženju kazenske ovadbe ni sodno pisanje, oprlo na sklep Višjega sodišča v Celju I Kp 187/2009 z dne 24. 11. 2009, vendar je pri tem zanemarilo, da gre za sodno prakso starejšega datuma, ki več ni aktualna. Tako iz sklepa Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 50706/2021 z dne 3. 2. 2022, ki mu v tem delu ne nasprotuje niti Vrhovno sodišče RS (sklep I Ips 50706/2021 z dne 22. 9. 2022), izhaja, da je takšno naziranje napačno. Pritrditi pa je tudi pritožniku, ki je ob sklicevanju na upravni sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 441/2009 z dne 12. 5. 2010, pravilno izpostavil, da vrhovno sodišče ob upoštevanju določbe 83. člena ZS zadržanja teka procesnih rokov v času poletnega poslovanja sodišč, ni vezalo zgolj na vročitev sodnih pisanj. Iz navedenega sklepa namreč izhaja, da je rok za vložitev tožbe v upravnem sporu 30 dni od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan, pri čemer v času sodnih počitnic v zadevah, ki niso nujne, procesni roki ne tečejo.

7. Upoštevaje navedeno in upoštevaje odločitev Vrhovnega sodišča RS, ki je v sklepu I Ips 50706/2021 z dne 22. 9. 2022 zavzelo stališče, da je rok po 60. členu ZKP procesni rok, ter sodno prakso Vrhovnega sodišča RS1, iz katere je razvidno, da v skladu z določbo 83. člena ZS procesni roki v času sodnih počitnic oziroma poletnega poslovanja sodišč ne tečejo, je pritrditi pritožbi, ki nasprotuje razlogu za zavrženje obtožnega predloga, navedenem v izpodbijanem sklepu.

8. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je obtožni predlog oškodovanca kot tožilca kot prepoznega zavrglo, nepravilno uporabilo določbo 60. člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 83. člena ZS, pri čemer je kršitev take narave, da je vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa. Ker je sodišče prve stopnje na ta način zagrešilo v pritožbi uveljavljeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev (tretji odstavek 402. člena ZKP). V novem odločanju bo sodišče prve stopnje ugotovljeno kršitev odpravilo ter o zadevi vnovič odločilo.

1 Tako Vrhovno sodišče RS v sodbi I Ips 38981/2016 z dne 1. 12. 2022.