Jedro

Za opravo pregleda na kraju samem zadošča napoved, da se bo tak pregled opravil (25. člen Uredbe 809/2014/EU z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo), in še to se lahko, če to ne posega v njihov namen ali učinkovitost, pri čemer je vsaka napoved strogo omejena na najkrajše potrebne obdobje in ne presega 14 dni. Že za sam termin ''napoved'' pa je po presoji sodišča šteti telefonski klic.

Besedna zveza „prepreči pregled na kraju samem“ iz člena 23(2) Uredbe št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete je samostojen pojem prava Unije, ki ga je treba v vseh državah članicah razlagati enotno, in sicer tako, da poleg namernih dejanj zajema tudi vsako dejanje ali opustitev, ki jo je mogoče pripisati malomarnosti kmeta ali njegovega zastopnika, če je bilo zaradi tega preprečeno, da bi bil pregled na kraju samem v celoti opravljen, kadar kmet ali njegov zastopnik ni sprejel vseh ukrepov, ki se lahko od njega razumno zahtevajo za zagotovitev, da bi se ta pregled v celoti opravil.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil tožničin zahtevek OMD na površini 11,89 ha, odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve in, da v postopku izdaje te odločbe posebni stroški niso nastali. V obrazložitvi je navedel, da je tožnica vložila zbirno vlogo za leto 2020, v kateri je uveljavljala zahtevke OMD na površini 11,89 ha. Pri pregledu na kraju samem v okviru PZR za IDENTIFIKACIJO IN REGISTRACIJO OVC IN KOZ je bilo ugotovljeno, da tožnica ne vodi registra drobnice na gospodarstvu, kar skladno z Uredbo o navzkrižni skladnosti (Uredba 2) in Prilogo 1 predstavlja kršitev v višini 3 %. Pri administrativnem pregledu v okviru PZR za IDENTIFIKACIJO IN REGISTRACIJO GOVEDI je bilo ugotovljeno, da tožnica ne označi, ne priglasi označitve ali premika goveda pravočasno, kar tudi predstavlja kršitev v višini 3 %. Pri pregledu samem v okviru PZR za OHRANJANJE PROSTO ŽIVEČIH PTIC je bilo ugotovljeno, da tožnica travniških površin ne vzdržuje vsaj enkrat letno in najpozneje do 15. 10. tekočega leta, kar skladno z Uredbo 2 in Prilogo 1 predstavlja kršitev v višini 1 %. Nepravilnosti so bile ugotovljene za GERK PID: 111, 222, 333, 444. Prvostopenjski organ je nato opravil pregled na kraju samem za površine, živali in navzkrižno skladnost. Iz zapisnikov o opravljenih pregledov je bilo razvidno, da je bila opravljena najava pregleda, da je pregled izvajal kontrolor A. A., da sta bila na pregledu prisotna tožnica in B. B. Kontrola je potekala več dni, dne 1. 9. 2020 se je izvedel pregled živali in delni pregled dokumentacije, dne 4. 9. 2020 se je izvedel pregled ugotovitev v kontrolno aplikacijo, dne 21. 9. 2020 je potekala priprava podrobnejšega opisa postopka, navedenega v Prilogi 1 zapisnika. Iz Priloge 1 med drugim izhaja, da je bila tožnica poučena, da kontrola zajema tudi pregled dokumentacije. B. B. je po daljšem pregovarjanju dokumentacijo prinesel na lokacijo kontrole. Kontrolor je v tem času opravljal meritve, ki jih je opravljal tudi v času, ko je bila dokumentacija prinesena, zato je ni uspel pregledati. Tožnice med izvajanjem kontrole ni bilo, B. B. je tudi odšel. Po koncu pregleda je kontrolor opravil telefonski pogovor s B. B., v katerem je pojasnil ugotovitve pregleda. Nato zaradi nesodelovanja ni bilo možno nadaljevanje kontrole, vse do 14. 9. 2020, ko sta dva kontrolorja poskusila nadaljevati s postopki izvedbe kontrole in seznanitve z zapisniki o kontroli na kraju samem na naslovu C. in Č. Zaradi odsotnosti tožnice in drugih oseb sta pustila sporočila, da bodo kontrolo in seznanitev opravili 18. 9. 2020 ob 9.30 uri. Na ta dan ob tem času na obeh lokacijah ni bilo nikogar. Kasneje je prišel B. B., ki ni dostavil zahtevane dokumente in ni želel sprejeti nazaj dokumentacije. Ker tožnica v času kontrole ni predložila vse potrebne dokumentacije, postopek kontrole ni bil izveden v celoti. Potni listi za govedo kontrolorju niso bili predloženi ne na dan kontrole in pozneje kljub ponovnemu pozivu, zato je kontrolor v tabeli živali na zapisniku označil odgovora, da tožnica potnih listov nima, ker tega v času kontrole ni mogel preveriti. Obveznost predložitve dokumentacije izhaja iz točke (a) drugega odstavka 42. člena Uredbe 809/2014/EU. Tudi seznanitev tožnice z ugotovitvami ni bila uspešna. Zapisnik o kontroli je bil tožnici vročen 6. 10. 2020, tožnica je bila tudi seznanjena z ugotovitvami organa pred izdajo odločbe. Tožnica je pravočasno odgovorila in prerekala navedbe, vendar s svojimi navedbami ni navedla novih dejstev in dokazov, ki bi pojasnili okoliščine za neuspelo kontrolo na kraju samem. Ker je tožnica na opisan način preprečila pregled na kraju samem, je treba njen zahtevek na podlagi petega odstavka 16. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2020 (Uredba) in sedmega odstavka 59. člena Uredbe 1306/2013/EU zavrniti v celoti.

2. Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo tožnice. V zvezi s pritožbenimi navedbami je še dodal, da je tožnica v okviru zbirne vloge za leto 2020 dovolila izvedbo pregledov na kraju samem. Tožnica je sicer 10. 3. 2021 v okviru njene opredelitve na poziv prvostopenjskega organa v zvezi z ugotovitvami postopka predložila obsežno dokumentacijo, med katerimi so bili tudi dokumenti, ki se nanašajo na govedo in navzkrižno skladnost, vendar s tem ni upravičila prvotne preprečitve izvedbe kontrole oziroma ni nasprotovala ugotovitvi organa, da kontrole v jeseni 2020 ni bilo mogoče opraviti. Naknadna predložitev dokumentacije ne more izničiti dejstva, da pregled ni mogel biti opravljen. Ne drži, da je tožnica sprejela vse ukrepe, da bi se pregled lahko opravil. S tožnico in njenim pooblaščencem je bilo težko vzpostaviti komunikacijo, saj tožnice ni bilo možno priklicati na številko, ki jo je sama navedla kot kontaktno številko. Tožnica je priznala v dopisu z dne 10. 3. 2021, da sta zaradi zdravstvenih težav težko sodelovala v kontroli. Tako ugotovljeno dejansko stanje po oceni organa ustreza opisu dejanja iz 16. člena Uredbe (tako tudi sodba SEU, C-536/09). Sklicevanje na zdravstveno stanje B. B. je brezpredmetno, ker je tožnica kot nosilka tista, ki je odgovorna za izvajanje kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, ima pravico, da vlaga vloge iz naslova ukrepov kmetijske politike in je dolžna posredovati podatke. Tudi ne vzdrži očitek, da je kontrolor opravljal kontrolo v času razglašene epidemije. O kontroli je bilo tožnica obveščena 24. 8. 2020, kontrola se je pričela 1. 9. 2020, Vlada RS je razglasila epidemijo 18. 10. 2020. Razlog za zavrnitev vloge ni v pravočasnem odgovoru tožnice, temveč v preprečitvi oprave kontrole.

3. Tožnica je v tožbi navedla, da je prvostopenjski organ kršil 29. a člen Uredbe. Pri pregledu tožnica ni bila prisotna, ker je bila v karanteni zaradi suma okužbe s COVID-om po nasvetu zdravnika. Na ogled se je pripeljala z avtom, iz njega ni izstopila. Zapisnik, ki govori o njeni prisotnosti, v tem delu ni resničen. Namesto tožnice je s pooblastilom nastopal njen mož B. B., ki je pooblastilo pokazal na vpogled. V vabilu tudi ni bilo navedeno, kaj želi kontrolor vpogledati, temveč je ta zahteval, da mu B. B. dokumentacijo prinese na kraj opravljanja pregleda. B. B. je pojasnil, da je v slabem zdravstvenem stanju (kar podrobno opiše). Ogled se je torej opravljal v prisotnosti hudo bolnega pooblaščenca ter kužne tožnice v avtu. Očitno je takšno zdravstveno stanje kontrolorja spravilo v slabo voljo, da se je izživljal nad možem tožnice, ga pošiljal po dokumentacijo, ne da bi za to predhodno poskrbel in v vabilu zapisal, kaj naj stranke prinesejo na pregled. Vabila tudi ni bilo, temveč le telefonski poziv o tem, da se bo opravljal ogled. S tem je prišlo do kršitve Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). ZUP namreč natančno določa ravnanje organa pri vabljenju strank na pregled, seznanitev stranke s pravicami, morebitnimi posledicami izostanka, itd. Z opravljanjem kontrole več dni in več ur v teh dneh so prekoračili vse razumne roke za opravo kontrole. Ne drži, da kontrole ni bilo mogoče opraviti, ker ni bilo predloženo pooblastilo. Pooblastilo je bilo predloženo na kraju samem na vpogled. Ni jasno, s čim naj bi bil preprečen pregled. Da na ogled pooblaščenec ni predložil zahtevane dokumentacije, ne pomeni, da je ogled preprečil. Tožnica je predložila potne liste, račune o prodaji, klavnih zapisnikov pa ni mogla predložiti, ker s temi zapisniki ne razpolaga. Pridobila jih šele je po izrecni zahtevi po elektronski pošti 16. 9. 2021. Ti klavniški zapisniki sicer ostanejo v klavnici, o čemer je tožnica seznanila kontrolorja, jih je pa vseeno predložila. Kontrolor bi jih moral sam pribaviti pri Inšpekciji za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. To predstavlja kršitev načela zakonitosti. Iz odločb ni razvidno, katero dejstvo je bilo tisto, ki ga je organ ugotovil in ki je služilo kot dokaz za zavrnitev zahtevka OMD, tožnica s temi dejstvi tudi ni bila seznanjena. Tožnica je zato predlagala, da sodišče po vpogledu v odločbi, v celoten spis, zaslišanju B. B., tožnice, zaslišanju kontrolorjev ter vpogled v potrdilo o zdravstvenem stanju B. B. tožbi ugodi, odpravi obe odločbi in spremeni tako, da se zahtevku tožnice za OMD na površini 11,89 ha ugodi v celoti oziroma da se obe odločbi odpravita in se zadeva vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, toženki pa naloži povrnitev njenih stroškov postopka.

4. Toženka je v odgovoru na tožbo navedla, da tožnica šele v tožbi omenja, da ni bila ustrezno vabljena, pri čemer sama priznava, da je telefonski klic prejela. Ta klic je bil opravljen že 24. 8. 2020, kontrola se je pričela 1. 9. 2020, datum je bil usklajen s tožnico. Ker pregled ni bil zaključen istega dne, je prvostopenjski organ želel vzpostaviti stik s stranko, pri čemer ni bil uspešen (ne s klicem, ne z obiskom na kraju samem). Neodzivnost stranke in nesodelovanje sta privedla, da je prvostopenjski organ ponovno odšel na oba naslova stranke, kjer je bilo puščeno obvestilo o nadaljevanju. Glede na opisana ravnanja, upoštevajoč 25. in 26. člen Uredbe 809/2014/EU, tožničina pričakovanja presegajo običajno in pričakovano ravnanje organa. Tožnica sama priznava, da pooblaščenec ni želel izročiti pooblastila, temveč ga je le predložil na vpogled, za kar sicer ni utemeljenega razloga. Navedbe o posredovanju listin, ki se nanašajo na klavne zapisnike, katere naj bi si pridobil organ sam, so tožbene novote. Obveznost predložitve spremne dokumentacije za govedo izhaja iz 142. člena Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020. Hkrati je z Uredbo o navzkrižni skladnosti določeno, da mora stranka izpolnjevati vsa pravila o navzkrižni skladnosti, med katere sodi tudi dolžna hramba potnega lista na gospodarstvu, kjer se nahajajo živali. Tožnica je bila tudi seznanjena z zapisnikom, nato ji je bila še enkrat dana možnost, da se izjavi glede ugotovitev organa prve stopnje (poziv z dne 2. 3. 2023, odgovor tožnice z dne 10. 3. 2021). Predlagala je zavrnitev tožbe.

5. Sodišče je v zvezi s sestavo sodišča sprejelo sklep, I U 1494/2021 z dne 7. 3. 2023, da v zadevi sodi sodnica posameznica. Senat je namreč ocenil, da so pogoji za odločanje na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 podani, ker gre v zadevi za presojo odločitve o zavrnitvi tožničinega zahtevka OMD na površini 11,89 ha, o ugovorih tožnice pa se je že izrekla sodna praksa.

**K I. točki izreka:**

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavanem primeru je predmet presoje odločitev prvostopenjskega organa o zavrnitvi tožničinega zahtevka OMD na površini 11,89 ha.

8. Svojo odločitev je prvostopenjski organ oprl na peti odstavek 16. člena Uredbe, po katerem se za preprečitev pregleda na kraju samem iz sedmega odstavka 59. člena Uredbe 1306/2013/EU šteje, če upravičenec ali njegov pooblaščenec prepreči izvedbo pregleda na kraju samem zlasti tako, da pregleda ne dovoli ali ne omogoči, in sedmi odstavek 59. člena Uredbe 1306/2013/EU, po katerem se vloga za pomoč ali zahtevek za plačilo zavrne, če upravičenec ali njegov zastopnik prepreči izvedbo pregleda na kraju samem, razen v primerih višje sile ali v izjemnih okoliščinah.

9. Tožnica ugovarja, da je prvostopenjski organ kršil 29. a člen Uredbe. Ta opredeljuje višjo silo in izjemne okoliščine, povezane z zamejitvijo širjenja virusa SARS CoV-2, torej primere, ko upravičenec ni uspel izpolniti svojih obveznosti zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS Cov-2, pri čemer mora upravičenec te okoliščine tudi sporočiti prvostopenjskemu organu.

10. Tožnica pri svojem ugovoru sicer ne konkretizira, s katerim ravnanjem naj bi prvostopenjski organ to določbo kršil, vendar v kolikor pri tem tožnica ugovarja opravi pregleda na kraju samem kljub njenemu slabemu zdravstvenemu stanju in slabemu zdravstvenemu stanju njenega moža - pooblaščenca, sodišče s tem v zvezi ugotavlja naslednje:

11. Kot je razvidno iz podatkov izpodbijane odločbe, je bil pregled opravljen na podlagi 18. in 19. člena Uredbe. 18. člen Uredbe predpisuje preglede na kraju samem za površine, 19. člen pa preglede na kraju samem za živali. Med izjemne okoliščine po 29. a členu Uredbe ne spada nemožnost sodelovanja upravičenca/upravičenke pri opravi kontrole na kraju samem, kot tudi ne ne-predložitev dokumentacije, ki jo je upravičenec/upravičenka dolžna voditi in hraniti. Hkrati tožnica v tožbi tudi ne navaja, da je zaradi svojega zdravstvenega stanja in zdravstvenega stanja svojega moža sporočila organu, da pregleda na kraju samem določenega dne (tj. 1. 9. 2020) iz teh razlogov (ali morebitnih drugih razlogov) ni mogoče opraviti. Glede na povedano ta tožničin ugovor ne vzdrži sodne presoje.

12. Tožnica nadalje ugovarja, da je zapisnik o opravi kontrole napačen v delu, kjer je navedeno, da je bila tožnica pri kontroli prisotna, saj to ne drži. Zaradi suma okužbe z virusom SARS Cov-2 je bila namreč v avtu in iz njega ni izstopila.

13. Iz zapisnika o kontrolnem pregledu za dobrobit živali - govedo in navzkrižno skladnost, št. zadeve 33101-11661/2020, št. zapisnika 100316162/GOV/2/1, na uvodni strani izhaja, da je bil kot stranka prisoten B. B., iz Priloge 1 k zapisniku pa v četrtem odstavku na 1. strani izhaja, da je kontrolor prispel 1. 9. 2020 ob dogovorjeni uri na dogovorjeno lokacijo, kamor sta prispela tudi B. B. in D. D., da so se odpeljali na kmetijsko gospodarstvo, da so bila v času kontrolnega pregleda vsa pojasnila na vprašanja kontrolorja podana izključno s strani B. B., medtem ko je D. D. postopek spremljala. Ob povedanem tako ne vzdrži, da je zapisnik napačen v tem delu, saj je dejansko tožnica na kraju samem bila, kot tudi sama navaja, drži pa tudi, da pri samem pregledu ni sodelovala (kot že povedano, se je nahajala v avtu, iz katerega ni izstopila), je bil pa za pristop k pregledu pooblaščen njen mož B. B., kar ni sporno. Da pooblastilo ni bilo vloženo v spis, temveč ga je pooblaščenec tožnice zgolj predložil na vpogled kontrolorju, pa tudi ni sporno. Sodišče tako sodi, da je bila tožnica ustrezno zastopana na pregledu in do kršitve njenih pravic v tem pogledu ni prišlo. Hkrati iz izpodbijane odločbe tudi ni razvidno, da bi bila ne-predložitev pooblastila v spis razlog za zavrnitev zahtevka, kot to smiselno uveljavlja tožnica.

14. Nesporno je tudi, da je bila tožnica o opravi pregleda na kraju samem obveščena in sicer po telefonu 24. 8. 2020, medtem ko se je pregled pričel opravljati 1. 9. 2020. 15. Tožnica ugovarja, da za kontrolo na kraju samem ni prejela vabila, ki bi ga morala po ZUP, vendar s tem ugovorom ne more biti uspešna. Za opravo pregleda na kraju samem namreč zadošča napoved, da se bo tak pregled opravil (25. člen Uredbe 809/2014/EU), in še to se lahko, če to ne posega v njihov namen ali učinkovitost, pri čemer je vsaka napoved strogo omejena na najkrajše potrebne obdobje in ne presega 14 dni (prvi odstavek). Že za sam termin ''napoved'' pa je po presoji sodišča šteti telefonski klic.

16. Tožnica tudi ugovarja, da je iz vabila (ki ga ni prejela) izostala informacija o obvezni predložitvi dokumentacije pri pregledu na kraju samem, zaradi česar te dokumentacije njen pooblaščenec pri pregledu ni imel, kontrolor pa jo je od njega zahteval in ga kljub njegovemu slabemu zdravstvenemu počutju (stanju po hudi bolezni) poslal domov po dokumentacijo.

17. Kot pojasnjeno že zgoraj, do zatrjevane kršitve zaradi ne-posredovanja vabila po ZUP ni prišlo, zahteva kontrolorja po predložitvi dokumentacije pa tudi ni neskladna s predpisi. Tožnica je že ob vložitvi zbirne vloge hkrati podala izjavo, da je seznanjena z vsemi zahtevami, pogoji ter pravicami in obveznostmi ter posledicami, če te ne bodo v celoti izpolnjene. Med te obveznosti sodi nedvomno tudi hramba dokumentacije. Tako obveznost nalaga tožnici 142. člen Uredbe o ukrepih kmetijsko-okolja-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za leto 2014-20201. Ker je šlo v obravnavanem primeru za pregled na kraju samem za pomoč na žival in zahtevkov za plačilo v okviru ukrepov podpore na žival, je obveznost predložitve dokumentacije vsebovana tudi v 42. členu Uredbe 809/2014/EU, po katerem pregledi na kraju samem vključujejo tudi preglede pravilnosti in skladnosti vpisov v register ter priglasitev v računalniško zbirko podatkov za živali na podlagi vzorca spremnih dokumentov, kot so računi o nakupu in prodaji, potrdila o zakolu, veterinarska spričevala in, kadar je to ustrezno, potni list za živali ali dokumenti o premikih, v zvezi z živalmi, za katere so bile vloge za pomoč ali zahtevki za plačilo vloženi v šestih mesecih pred pregledom na kraju samem; če se ugotovijo nepravilnosti, se pregled podaljša na 12 mesecev pred pregledom na kraju samem (2. a točka). Tako ne vzdrži očitek, da tožnici določenih dokumentov ne bi bilo treba predložiti, ker bi jih lahko organ pribavil sam (tožnica pri tem izpostavlja klavne zapisnike, ki naj bi jih organ sam pridobil pri pristojnem inšpektoratu). Ob tem je še pritrditi toženki, da iz pritožbe tožnice ne izhaja, da bi ta ugovor tožnica uveljavljala že v pritožbi, zaradi česar tudi iz tega razloga (materialnega neizčrpanja pritožbe po 6. členu ZUS-1) tožnica s tem ugovorom ne more uspeti.

18. Tožnica očita še opravo pregleda nad vsemi razumnimi roki. Kot izhaja iz podatkov spisov, je pregled potekal med 1. 9. in 21. 9. 2020, pri čemer iz že zgoraj povzetega zapisnika o opravi pregleda na kraju samem s Prilogo 1 izhaja, da je bil razlog za njegovo trajanje nemožnost oprave pregleda v celoti na določen dan oziroma v dogovorjenem obdobju. Iz zapisnika je namreč točno razvidno, da je bilo v zvezi s tem pregledom opravljenih skupaj 21 klicev na telefonsko številko, ki jo je tožnica kot nosilka kmetijskega gospodarstva v svoji zbirni vlogi navedla kot njeno kontaktno številko, od tega 16 klicev uradnih oseb prvostopenjskega organa tožnici skozi časovno obdobje med 24. 8. do 18. 9. 2020, ki tudi ob zaključku ni bil opravljen v celoti, čemur tožnica z ničemer ne ugovarja. Organu tako prekoračitve razumnih rokov za opravo pregleda ni mogoče očitati, saj je do iz v odločbi opisanega časovnega sosledja pri opravi pregleda prišlo zaradi ravnanj tožnice in njenega pooblaščenca, ne pa zaradi ravnanj organa.

19. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe po oceni sodišča tudi jasno izhajajo razlogi za zavrnitev zahtevka. Organ je namreč po tem, ko je povzel dejansko stanje, izhajajoč iz zapisnika o opravljenem pregledu kot zaključno ugotovil, da tožnica v času kontrole ni predložila vse potrebne dokumentacije (potnih listov, potrdila o osemenitvi, potrdila o označitvi, račune o prodaji goveda, klavne zapisnike, hlevsko knjigo, zbirno vlogo 2020), zato postopek kontrole ni bil izveden v celoti, da potni listi za govedo kontrolorju niso bili predloženi ne na kontroli, ne po naknadnem pozivu, zaradi česar kontrolor ni mogel preveriti, ali tožnica potne liste za govedo ima ali ne, posledično postopek kontrole ni bil uspešno izveden.

20. Organ se je pri tem skliceval še na sodbo, C-536/09. Iz te (med drugim) izhaja, da je besedna zveza „prepreči pregled na kraju samem“ iz člena 23(2) Uredbe št. 796/2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete samostojen pojem prava Unije, ki ga je treba v vseh državah članicah razlagati enotno, in sicer tako, da poleg namernih dejanj zajema tudi vsako dejanje ali opustitev, ki jo je mogoče pripisati malomarnosti kmeta ali njegovega zastopnika, če je bilo zaradi tega preprečeno, da bi bil pregled na kraju samem v celoti opravljen, kadar kmet ali njegov zastopnik ni sprejel vseh ukrepov, ki se lahko od njega razumno zahtevajo za zagotovitev, da bi se ta pregled v celoti opravil. 21. Ob povedanem sodišče pritrjuje zaključku organa, da je bila zaradi ravnanj tožnice in njenega pooblaščenca onemogočena oprava pregleda v celoti, zaradi česar je tudi odločitev o zavrnitvi zahtevka OMD na površini 11,89 ha, ki temelji na sedmem odstavku 59. člena Uredbe 1306/2013/EU, pravilna.

22. Zatrjevana kršitev pravice do izjave (9. člen ZUP) tudi ni podana. Tožnica je bila namreč seznanjena z ugotovitvami prvostopenjskega organa, najprej z zapisniki, ki so ji bili posredovani 6. 10. 2020, kot tudi s pozivom z dne 2. 3. 2021, na katerega se je tudi odzvala.

23. Glede na povedano je sodišče tožbo tožnice, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen, da je odločitev zakonita, hkrati pa tudi ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 24. Sodišče v zadevi ni opravilo glavne obravnave. Stranki sta sodišču namreč sporočili, da soglašata, da sodišče odloči o zadevi na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov, brez oprave glavne obravnave (279. a člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

25. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnice temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Upravičenci morajo na KMG še pet let po zadnji pridobitvi plačila za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe hraniti vse račune, deklaracije, izjave, vse predpisane evidence in vso drugo dokumentacijo v zvezi z izvajanjem ukrepov razvoja podeželja iz te uredbe, kot je navedeno pri posameznem ukrepa razvoja podeželja iz te uredbe (tretji odstavek); upravičenci do plačil za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe morajo omogočiti dostop do dokumentacije, povezane z ukrepi razvoja podeželja iz te uredbe, in pregled izvajanja teh ukrepov na kraju samem agenciji, ministrstvu, revizijskemu organu in drugim nadzornim organom (četrti odstavek).