Jedro

Tožnica je vložila izbrisno tožbo kot dedinja in z njo zahteva, da se nepremično premoženje v zemljiški knjigi vpiše na njenega pokojnega očeta. Za takšno tožbo je izkazala pravno korist, saj bi v primeru, da uspe s tožbenim zahtevkom, v zapuščinskem postopku po pokojnem očetu dosegla izdajo sklepa o dedovanju, s katerim bi bila nepremičnina vpisana nanjo. Zato sodišče njene tožbe ne bi smelo zavreči.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožnice, ker je zavzelo stališče, da ni podala pravna korist tožnice za vložitev tožbe. Tožnica po tožbenih zatrjevanjih ni subjekt uveljavljene pravice, saj uveljavlja pravico v korist druge osebe, za kar nima pravnega upravičenja, to pa je procesna predpostavka za vložitev tožbe.

Proti temu sklepu je vložila tožnica pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge. V obrazložitvi ponovno pojasnjuje, da je prišlo v zemljiški knjigi do napake, saj je njen pokojni oče M.K. prodal s pogodbo 16.4.1982 I.P. le vzhodni del stanovanja v II.

nadstropju. Po sklepu sodišča v Piranu z dne 26.5.1982 je bila lastninska pravica na celem stanovanju v II. nadstropju vpisana na M.K.. S sklepom z dne 16.11.1992 pa je bila parcela št. 1239 prenešena v nov vložek E 107 iste k.o. in za hišo odprta etažna lastnina in stanovanje v II. nadstropju hiše v Piranu v izmeri 56,01 m2, v novem načrtu o etažni delitvi stavbe 380/92 označeno z rdečo barvo, za katerega je bil odprt list B IV, je bilo vpisano kot last I.P., to je toženca v nasprotju s pogodbo in v nasprotju s prejšnim vpisom. Tožnica je napako skušala popraviti v zemljiški knjigi, kjer so ji pojasnili, da tega vpisa ne morejo sami spremeniti ali popravljati, saj bi bilo potrebno v načrtu o etažni delitvi stavbe izvršiti nov vpis, tako da bi ustrezal dejanskemu stanju. Napotili so jo na vložitev tožbe, s katero bo v pravdnem postopku zahtevala od toženca, ki je v zemljiški knjigi vpisan, ugotovitev dejanskega lastništva in izstavitev ustrezne listine za vpis dejanskega stanja lastništva v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje je zato neutemeljeno to tožbo zavrglo z očitkom, da nima pravnega interesa.

Dejansko je del nepremičnine brez pravnega naslova prešel v last druge osebe. Tožnica pa je kot hčerka pokojnega M.K. z dnem smrti lastnika podedovala njegovo premoženje in ima zato vsekakor pravni interes, ker je brez dvoma stranka in pravna upravičenka, ki ima izkazan pravni interes in pravno korist za vloženo tožbo. Tudi iz dopisa zemljišče knjige v Piranu je očitno, da je vpis v zemljiški knjigi napačen, zato je tožnica pričela ta pravdni postopek kot pravna naslednica M.K. in pričakovala, da ji bo sodišče nudilo pravno varstvo. S tem, ko je brez razpisa obravnave tožbo zavrglo, je kršilo določila Zakona o pravdnem postopku. Tožnica v tej pravdi uveljavlja, da je vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi napačen, saj je iz pogodbe jasno, da je njen pokojni oče prodal tožniku le vzhodni del stanovanja v II. nadstropju hiše v izmeri 26 m2. Preostali del stanovanja pa je M.K. skupaj s člani družine imel v lasti in posesti in ga nemoteno uporabljal. Sedaj pa ga uporablja tožnica, ki je njegova pravna naslednica. To je navedla v tožbi in to izhaja tudi iz sklepa o dedovanju opr. št. D 311/96, v katerem je tudi navedeno, da tožnica prevzema stanovanje v Piranu, o katerem pa bo zapuščinsko sodišče lahko odločilo in ga prepisalo na prevzemnico šele, ko bo zapustnik vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik. Tudi to dejstvo kaže, da ima tožnica pravni interes za vloženo tožbo. Predlaga, da se zato izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadeva v nov postopek in odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Tožnica je v tožbi uveljavljala zahtevek, naj se ugotovi, da je M.K. lastnik stanovanja v izmeri 30 m2, I.P., to je toženec, pa lastnik vzhodnega dela stanovanja v izmeri 26 m2, ki je v II. nadstropju, in da sta uporabnika skupnih nedeljivih delov stanovanjske hiše, stoječe na parc. št. 1239 - stavbišče s hišo, vpisano pri vl. št. E 107 k.o. Piran. Zahtevala je, naj se tožniku (očitno gre za pomoto - tožencu) naloži izstavitev listine za vknjižbo lastninske pravice, na podlagi katere bo mogoč zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice na stanovanju v II. nadstropju v izmeri 30,01 m2 na parc. št. 1239 - stavbišče s hišo v Piranu z uporabo skupnih nedeljivih delov v hiši, vpisani pri vl. št. E 107 k.o. Piran na ime M.K. Že tožbene navedbe vsebujejo vsa dejstva, ki jih ponavlja v pritožbi, to je dejansko stanje, zaradi katerega je bila prisiljena vložiti to tožbo. Prav tako je tožnica že v tožbi pojasnila, da je M.K., prejšni zemljiškoknjižni lastnik sporne nepremičnine, njen oče, ki je umrl, ter da je tožnica njegova pravna naslednica - hčerka, ki je dedinja.

Že iz teh navedb tožbe izhaja pravna korist tožnice za vloženo tožbo, saj bi v primeru, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje, tožnica v zapuščinskem postopku dosegla izdajo sklepa o dedovanju, s katerim bi se sporna nepremičnina vpisala nanjo. Sodišče prve stopnje je zato zmotno presodilo, da ni podana pravna korist tožnice za vloženo tožbo in je zato pritožbeno sodišče moralo utemeljeni pritožbi tožnice ugoditi in izpodbijani sklep o zavrženju tožbe razveljaviti in vrniti zadevo v nov postopek.

Vprašanje aktivne legitimacijo, na katerega očitno meri sodišče, ko v izpodbijanem sklepu navaja, da tožnica nima pravnega upravičenja za vložitev tožbe, ker uveljavlja pravice v korist neke druge osebe, je vprašanje materialnega prava in ne procesno vprašanje. Prav tako sklepčnost tožbe. Prvostopenjsko sodišče bo o teh vprašanjih moralo razpravljati v nadaljnem postopku, ko bo zadevo moralo vsebinsko obravnavati. Pri tem bo sodišče vezano na tožbeni zahtevek (člen 2 ZPP), ki pa je po mnenju pritožbenega sodišča očitno nesklepčen, saj iz navedb tožbe, ne izhaja takšna zahteva po pravnem varstvu, kot se predlaga v zahtevku. Iz tožbenih navedb bi se namreč dalo razbrati, da tožnica uveljavlja izbrisno tožbo (člen 101 Zakona o zemljiški knjigi - ZZK). Kot dedinja bi za vložitev izbrisne tožbe bila za takšno tožbo tudi aktivno legitimirana. Če je hotela vložiti izbrisno tožbo, pa zahtevka ni prav postavila, saj se pri izbrisni tožbi zahtevek glasi na izbris nepravilnega vpisa v zemljiški knjigi in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Če je sporni vpis v zemljiški knjigi materialnopravno neveljaven, je namreč potrebno vzpostaviti prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine proti tožencu tožnica ob navedbah v tožbi nima, saj toženec pri izbrisni tožbi ni dolžan izstavljati kakšne zemljiškoknjižne listine, ker se vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja v primeru, da se ugotovi utemeljenost in pravočasnost izbrisne tožbe, uredi z nalogom pristojni zemljiški knjigi, da to opravi. Vse to pa je že stvar materialnopravne presoje zadeve, o kateri bo moralo sodišče odločati v nadaljnjem teku postopka, ko bo tožbeni zahtevek tožnice, za katerega je tožnica izkazala pravno korist, meritorno obravnavalo.