Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so se pravilno upoštevali podatki iz uradnih evidenc na dan izdaje izpodbijane odločbe.
Tožba se zavrne.
Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
1. Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije, kot prvostopenjski organ, je z odločbo št. DT 4224-00191/2013 (09-1302-10) z dne 13. 11. 2013, zavezancu A. d.o.o., odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2013, v višini 108.043,90 EUR in v izreku odločbe določil način poravnave obveznosti. Upošteval je Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč Občine Slovenska Bistrica (v nadaljevanju Odlok) in vrednost točke za odmero NUSZ za leto 2013 v višini 0,0022152 EUR/m2, ki jo je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica sprejel na 14. redni seji 8. 12. 2012. 2. Drugostopenjski organ je pritožbo zavezanca zoper prvostopenjsko odločbo zavrnil. Med drugim je v obrazložitvi odločbe pojasnil, da je v zvezi s pritožbenimi navedbami pozval Občino Slovenska Bistrica, ki je v mnenju št. 4224-71/2014-2-1144 z dne 24. 2. 2014 predlagala, da se zato, ker je postopek ureditve meje potekal v letu 2013, in glede na dejstvo, da je bila odločba Geodetske uprave Republike Slovenije o novem stanju izdana 17. 11. 2014 in postala pravnomočna 3. 2. 2014, pritožbi ne ugodi. Skliceval se na 18. člen Odloka, po katerem morajo zavezanci pristojnim organom sporočati vse spremembe, ki vplivajo na določanje višine nadomestila. Ugotovljeno je bilo, da so podatki posredovani davčnemu organu temeljili na uradnih evidencah Geodetske uprave RS (v nadaljevanju GURS) in da je v času izdaje odločbe znašala skupno neto tlorisna površina nepremičnin 82.372,00 m2. Drugostopenjski organ je štel, da je glede na podatke uradnih evidenc ob izdaji izpodbijane odločbe, prvostopenjski organ pri odmeri NUSZ pravilno upošteval podatke v uradnih evidencah.
3. Tožeča stranka v tožbi oporeka odločitvi in navaja, da upravni organ ni pravilno ugotovil dejanskega stanja, ker je napačno ugotovil površino obdavčenega stavbnega zemljišča, ki naj bi po podatkih Občine Slovenska Bistrica znašala skupno 93.825,00 m2. Gre za nepravilen podatek, kar dokazuje odločba GURS, Geodetske pisarne Slovenska Bistrica, z dne 17. 1. 2014, po kateri so predmet obdavčenja lahko zemljišča v površini 56.646,00 m2. Ne strinja se s stališčem drugostopenjskega organa, da je bila sprememba v GURS izvedena šele 2014 in da za leto 2013 ni imela vpliva. Površina zemljišč se v naravi ni spreminjala, zlasti ne v odmikih do 40%. Pojasnjuje tudi, da je spornih 40% zemljišč v lasti Občine Slovenska Bistrica, torej je tožeči stranki tožena stranka, oziroma občina, naložila breme obdavčitve lastnih nepremičnin. Da so te navedbe točne dokazuje odločba Finančne uprave RS, št. DT 4224-000199/2014 z dne 24. 9. 2014, s katero je bil tožeči stranki odmerjen NUSZ za leto 2014, in je upoštevana pravilna kvadratura obdavčenih nepremičnin. Kljub vsemu tožeča stranka meni, da je ta znesek še vedno previsok, in ker je prepričana, da je občinski odlok v neskladju z Ustavo Republike Slovenije, bo to uveljavljala v posebnih postopkih. Sodišču predlaga, da v postopek pritegne tudi stranko z interesom, Občino Slovenska Bistrica in izpodbijano odločbo delno odpravi tako, da tožeči stranki odmeri nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2013 v višini 67.804,44 EUR. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.
4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem v celoti prereka tožbene navedbe in dodaja, da so bili pri odmeri NUSZ za leto 2014 upoštevani popravljeni podatki o površini stavbnega zemljišča, odmera NUSZ za leto 2013, pa se je opravila po stanju na dan 31. 12. 2012 in se pozneje spremenjeni podatki uporabljajo od spremembe dalje. Po navedbi pravnih podlag, ki se uporabljajo za odločanje v odmernem postopku, je poudarila tudi, da morajo biti podatki v uradnih evidenca točni, za kar je dolžna skrbeti tožeča stranka. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.
K I. točki izreka:
5. Tožba ni utemeljena.
6. Obveznost plačevanja NUSZ je opredeljena VI. poglavju ZSZ/84 (Zakon o stavbnih zemljiščih, Uradni list SRS št. 18/84 in naslednji), ki se uporablja na podlagi 5. točke petega odstavka 179. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1), v zvezi s prvo alineo 56. člena ZSZ/97. Zakon o graditvij objektov (v nadaljevanju ZGO-1) v določbah od 218. do 218.d člena opredeljuje stavbna zemljišča, za katera se odmerja NUSZ.
7. Po določbi 62. člena ZSZ/84 je dolžan NUSZ plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali njenega dela. V skladu z 61. členom ZSZ/84 NUSZ določi občinska skupščina, v skladu z dogovorom o usklajevanju meril in območij, na katerih se plačuje nadomestilo in za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga sklenejo občine.
8. V skladu s 404. členom ZDavP-2 davčni organ določi NUSZ zavezancem na podlagi podatkov občine. To pomeni, da kadar so ti podatki zadostna podlaga za odmero, ker se nanašajo na bistvene okoliščine zanjo (npr. o tem, kdo je zavezanec, za katero stavbno zemljišče je dolžan plačati NUSZ, kakšna je površina tega zemljišča, njegova namembnost), jih davčni organ pred izdajo odločbe sam posebej ne ugotavlja, v kolikor pa ti podatki, tako kot v spornem primeru podatek o izmeri zemljišča od katerega se odmerja nadomestilo, postanejo sporni, pa to pomeni, da se izpodbija pravilnost s strani občine posredovanih podatkov.
9. Upravni organ prve stopnje je zato v sporni zadevi, po prejemu pritožbe tožeče stranke, ravnal zakonito, ko je opravil poizvedbe pri Občini Slovenska Bistrica in s tem dopolnil postopek v smislu prvega odstavka 243. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa, da če organ, ki je izdal odločbo, ob reševanju pritožbe spozna, da je bil izvedeni postopek nepopoln in da je to utegnilo vplivati na odločitev o zadevi, dopolni postopek. Prav tako je bilo skladno z določbami ZUP nadaljnje ravnanje organa, ki je prej navedeni odgovor Občine Slovenska Bistrica, z dne 24. 2. 2014, posredoval v odgovor tožeči stranki, zato da se seznani z dobljenimi informacijami in se do njih opredeli. Iz priloženih listin upravnega spisa izhaja, da je tožeča stranka svoj odgovor davčnemu organu posredovala 21. 3. 2014. 10. V nadaljevanju sodišče pojasnjuje, da se odločba o NUSZ izdaja za določeno koledarsko leto in se zato za to koledarsko leto upoštevajo podatki vpisani v registru nepremičnin pri GURS. Na takšno upoštevanje se sklicuje tudi določba 18. člena Odloka, ki določa, da se za določanje oziroma izračun NUSZ uporabljajo uradni podatki in evidence.
11. V zadevi ni sporno, da je bila izpodbijana odločba izdana 13. 11. 2013 in tožeči stranki vročena 21. 11. 2013, kar po presoji sodišča pomeni, da so se v času izdaje izpodbijane odločbe pravilno upoštevali podatki iz uradnih evidenc na dan izdaje te odločbe. Na drugačno odločitev v zadevi po presoji sodišča ne more vplivati navedba tožeče stranke, da je bila med njo in Občino Slovenska Bistrica ves čas sporna izmera teh zemljišč, niti navedba, da je bila v postopku evidentiranja urejene meje, parcelacije in zemljišča pod stavbo, dne 17. 1. 2014 izdana odločba Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Maribor, Geodetske pisarne Slovenska Bistrica, št. 02112-928/2013-2, s katero je bila določena bistveno manjša neto tlorisna površina nepremičnin, kot tista, ki je bila upoštevana v izpodbijani odločbi. Gre za odločbo, ki je vplivala na odmero NUSZ v koledarskem letu, v katerem so bile te spremembe ugotovljene in evidentirane v ustreznih uradnih evidencah.
12. Ker je sodišče presodilo, da je bilo NUSZ pravilno odmerjeno na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, je tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.
K II. točki izreka:
13. Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, zato je moralo sodišče zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka zavrniti.