Jedro

Iz Pravilnika o disciplinskem postopku Lovske družine X. sicer izhaja, da se na disciplinsko obravnavo povabi tudi izvedenca, ki se ga zasliši, vendar pa tožnica zaslišanja izvedenca v disciplinskem postopku ni predlagala, prav tako pa te okoliščine ni grajala v pritožbi zoper odločbo disciplinske komisije niti ni v disciplinskem postopku predlagala postavitve drugega izvedenca. Zaradi zatrjevanja, da sta disciplinska organa glede starosti uplenjene divjadi zmotno ugotovila dejansko stanje, je imela tožnica tudi v obravnavanem postopku možnost predlagati zaslišanje dr. A. A., ki je izdelal strokovno mnenje v disciplinskem postopku, ali zahtevati postavitev novega izvedenca lovske stroke, čemur pa je izrecno nasprotovala. Zato tožnica dokazno vrednost strokovnega mnenja dr. A. A. izpodbija neutemeljeno (neprepričljivo).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi v roku 15-ih dni od prejema te sodbe povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 366,00 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev in odpravo odločb toženke št. 1/2014 z dne 20. 8. 2015 ter št. 1/2014 z dne 25. 10. 2015 in na plačilo odškodnine v višini 2.000,00 EUR (I. točka izreka). Odločilo je tudi, da je dolžna tožeča stranka toženi povrniti pravdne stroške v višini 1.172,76 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper sodbo se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku. Podrejeno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Poudarja, da je bila kategorizacija odstreljene živali opravljena 22. 1. 2015 z vedenjem in prisotnostjo toženke. M. T., predstavnik lovišča toženke, je bil na kategorizaciji 22. 1. 2015 navzoč. Ker mnenju Komisije za pregled in oceno odstrela in izgub divjadi (v nadaljevanju: Komisija) ni ugovarjal in je zapisnik Komisije o kategorizaciji z dne 22. 1. 2015 podpisal, se je z oceno starosti uplenjene divjadi strinjal, s čimer pa je ocena starosti uplenjene divjadi postala dokončna. Te navedbe je sama postavila že v tožbi, vendar se sodišče do njih ni opredelilo, zaradi česar je sodba v tem delu pomanjkljiva, kar predstavlja kršitev postopkovnih pravil iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kot tudi kršitev ustavno zajamčene pravice do enakega varstva pravic (22. člen URS). Sodišče je sprejelo zaključek o nepravilnostih, do katerih naj bi prišlo v postopku Komisije, brez predhodne izvedbe dokazov z zaslišanjem prič, še posebej priče M. K., kar prav tako predstavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter 14. in 22. člena URS. Navedbe toženke glede pripomb M. K. predstavljajo novost v pravdnem postopku, saj slednja tekom disciplinskega postopka nikoli ni omenila, da je M. K. 22. 1. 2015 podal kakršnekoli pripombe. Zabeležka, ki jo je predložila toženka, tudi ni sestavni del zapisnika o kategorizaciji. Vse tožničine navedbe o tem, da so toženkine navedbe glede pripomb M. K. neresnične, je sodišče povozilo, ne da bi se do teh navedb kakorkoli opredelilo, zaradi česar je sodba v tem delu arbitrarna in pomanjkljiva. Glede mnenja E. d.o.o. je sodišče sprejelo napačno dokazno oceno, kar predstavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Komisija ter A. A., ki je avtor mnenja E. d.o.o., sta glede starosti uplenjene divjadi zavzela diametralno nasprotni mnenji. Pritožba v nadaljevanju povzema vsebino mnenja Komisije in A. A. Navaja, da bi morala disciplinska komisija zato, ker so razlike v mnenjih tako bistvene, A. A. povabiti na sejo disciplinske komisije in mu v živo pokazati čeljust ter mu predočiti argumente članov Komisije in tožnice, česar pa ni storila. Zato je napačen zaključek sodišča, da sta disciplinska komisija in občni zbor toženke prepričljivo ocenila dokazno vrednost izvedenih dokazov ter se jasno in prepričljivo opredelila do dokaznih predlogov tožnice, ki jih nista izvedla. Z zaslišanjem prič bi tožnica ovrgla mnenje E. d.o.o. in bi tako vzdržala ocena Komisije, ki jo sama smatra kot edino pristojno za podajo ocene starosti divjadi. A. A. je mnenje podal le na osnovi datuma uplenitve ter predvidevanj o pričakovanem času poleganja živali. Sodišče je prezrlo njen ugovor, da se je S. G. pogovarjal z A. A., ki mu je rekel, da bi lahko šlo za junico. S tem ugovorom pa je tožnica odprla vprašanje pravilnosti ocene A. A. Tožnica je grajala ravnanje toženke, ki ni razčistila dejanskega stanja, ker ni zaslišala A. A. in ga soočila z obrazložitvijo ocene Komisije. Dejstvo je, da avtor mnenja E. d.o.o. pri svoji oceni starosti divjadi ni uporabil metode, ki bi lahko privedla do zanesljivejšega rezultata, zaradi česar njegovo mnenje ne more šteti za močnejši dokaz. Sodišče je napačno zaključilo, da je bila z mnenjem E. d.o.o. izpodbita ocena Komisije, s čimer je zagrešilo kršitev postopka - pravila o dokazni moči javne listine, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost postopka. Tudi če bi bilo moč oceno Komisije izpodbiti, je tisti, ki to izpodbija, dolžan storiti z višjim dokaznim standardom. Dokazna vrednost mnenja E. d.o.o. je nedvomno manjša od mnenja Komisije. Ko je toženka prejela oceno Komisije, je spoznala, da je mnenje E. d.o.o. napačno in da ima prav Komisija. Ker je menila, da bi A. A. pri neposrednem pregledu čeljusti in seznanjenosti z argumenti Komisije podal drugačno mnenje, ga ni povabila na disciplinsko obravnavo. Toženka je bila tista, ki bi morala zaslišati A. A. ali pa zahtevati dopolnitev mnenja, pa tega ni storila. Sodišče se ni opredelilo do ugovorov tožnice v zvezi z očitanim naklepom. Zgolj prepisalo je obrazložitev disciplinske komisije ter zaključilo, da je obrazložitev dobra. Tožnica je trdila, da če že, bi lahko govorili le o malomarnosti, ne pa o naklepu, ter poudarila, da zavest o možnosti nastanka prepovedane posledice sama po sebi še ne dokazuje storilčeve privolitve vanjo. Ključno je, da je tožnica strel oddala v trdnem prepričanju, da gre za junico in da nikakor ni soglašala s posledico, da bi uplenila košuto. Sodišče pa se do teh njenih ugovorov ni izreklo. Sodba tudi ni obrazložena v delu, ko tožnica zatrjuje nezakonitost disciplinskega postopka zaradi sodelovanja M. Ž. na občnem zboru v vlogi predsednika delovnega predsedstva toženke. Ta ugovor je tožnica podrobneje obrazložila v tretji pripravljalni vlogi z dne 23. 8. 2018, a se sodišče do njega ni opredelilo. V disciplinskem postopku sta bila predlagatelj postopka in delovni predsednik občnega zbora ista oseba, kar je v nasprotju z določili Pravilnika o disciplinskem postopku, ki ločuje med kršiteljem, predlagateljem in delovnim predsednikom občnega zbora. Ker sodba glede ugovora krivde in nezakonitosti postopka zaradi sodelovanja M. Ž. ni obrazložena, je v nasprotju z ustavnimi pravicami tožnice (pritožba izpostavlja 22. člen Ustave RS in 6. člen EKČP).

3. Toženka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP1 in 22. člena Ustave RS, ker se ni opredelilo do navedb tožnice v zvezi z neizpodbojnostjo zapisnika Komisije kot javne listine, ni utemeljena. Kot je pravilno pojasnilo že omenjeno sodišče, je vselej dovoljeno dokazovati, da so dejstva, ki so ugotovljena v javni listini, neresnična (četrti odstavek 224. člena ZPP). Zato je pritožbeno vztrajanje, da je zapisnik Komisije z dne 22. 1. 2015 neizpodbojen, ker gre za javno listino, napačno. Ker zaključek sodišča prve stopnje o tem, da so bile v postopku Komisije nepravilnosti, za presojo dopustnosti izpodbijanja resničnosti podatkov (ugotovitev) iz javne listine, ni relevanten, so posledično brezpredmetne vse pritožbene navedbe, ki pravilnost navedenega zaključka izpodbijajo, kot tudi vse pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje v zvezi z ugotovitvijo o (ne)pravilnosti vodenja postopka Komisije izvajati dokazni postopek z zaslišanjem prič, še posebej priče M. K. in ostalih članov Komisije.

6. Tožnica nadalje neutemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje sprejelo napačno dokazno oceno glede vprašanja, ali sta disciplinska organa opravila pravilno dokazno oceno v disciplinskem postopku izvedenih dokazov. Poudarja, da je sodišče prve stopnje napačno dokazno oceno sprejelo glede tega, ali sta disciplinska organa svojo odločitev utemeljeno oprla na strokovno mnenje E. d.o.o. Kot je pravilno ugotovilo omenjeno sodišče, sta disciplinska organa za ugotovitev, ali je tožnica uplenila junico ali košuto, pridobila mnenje vrhunskega strokovnjaka dr. A. A., pri čemer strokovnost slednjega niti za tožnico ni bila sporna. Dr. A. A. je v strokovnem mnenju argumentirano navedel, da je tožnica zanesljivo uplenila košuto in ne junice, pri čemer je svoje mnenje izdelal na podlagi analize fotografij zobovja uplenjene živali, na podlagi česar je zaključil, da je bila uplenjena zagotovo košuta. Zato ni utemeljena pritožbena navedba, da je dr. A. A. svoje mnenje podal zgolj na osnovi datuma uplenitve ter predvidevanj o pričakovanem času poleganja živali. Prav tako pa sodišče prve stopnje ni bilo dolžno zaslišati S. G., ki bi potrdil, da mu je dr. A. A. dejal, da bi lahko šlo za junico, saj ugotovitve dr. A. A. v mnenju možnost, da bi šlo za junico, izključujejo. Ker je bilo strokovno mnenje dr. A. A. jasno in argumentirano, sta mu disciplinska organa utemeljeno sledila. Zato ne drži pritožbena navedba, da bi morala disciplinska organa strokovno mnenje dr. A. A. zavrniti in kot pravilno sprejeti mnenje Komisije, ki je podala drugačno mnenje o starosti uplenjene živali. Ker je bilo mnenje dr. A. A. jasno, ni utemeljena niti pritožbena navedba, da bi morala toženka zahtevati dopolnitev mnenja ter na sejo disciplinske komisije povabiti dr. A. A. ter mu predočiti argumente članov Komisije in tožnice ter mu v živo pokazati čeljust. Iz 9. in 14. člena toženkinega Pravilnika o disciplinskem postopku sicer izhaja, da se na disciplinsko obravnavo povabi tudi izvedenca, ki se ga v disciplinskem postopku zasliši, vendar pa tožnica zaslišanja izvedenca v disciplinskem postopku niti v obrambnem predlogu niti na disciplinski obravnavi ni predlagala, prav tako pa te okoliščine (to je, da disciplinska komisija v disciplinskem postopku ni zaslišala izvedenca), ni grajala v pritožbi zoper odločbo disciplinske komisije, kot tudi v disciplinskem postopku ni predlagala postavitve drugega izvedenca. Zaradi zatrjevanja, da sta disciplinska organa glede starosti uplenjene divjadi zmotno ugotovila dejansko stanje, je imela tožnica tudi v obravnavanem postopku možnost predlagati zaslišanje dr. A. A., ki je izdelal strokovno mnenje v disciplinskem postopku, ali zahtevati postavitev novega izvedenca lovske stroke, čemur pa je izrecno nasprotovala. Zato tožnica dokazno vrednost strokovnega mnenja dr. A. A. neutemeljeno (neprepričljivo) izpodbija. Z ozirom na to, da je njegovo mnenje jasno in strokovno obrazloženo, sta mu disciplinska organa upravičeno sledila in na njegovi podlagi tudi utemeljeno sprejela zaključek, da je tožnica uplenila košuto. Ker dokaz z zaslišanjem prič, članov Komisije, kot je predlagala tožnica v disciplinskem postopku, ne predstavlja primernega dokaza za izpodbijanje pravilnosti strokovnega izvedenskega mnenja, pa je disciplinska komisija utemeljeno zavrnila njen dokazni predlog z zaslišanjem članov Komisije. Zavrnitev njenega dokaznega predloga sta disciplinska organa v disciplinskih odločbah tudi ustrezno obrazložila.

7. Pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do tožničinih ugovorov v zvezi z očitano krivdo, ni utemeljen. Tožnica je v tožbi trdila, da izpodbijani odločbi disciplinskih organov nimata razlogov o njeni krivdi ter da so razlogi glede obstoja eventualnega naklepa tožnice neprepričljivi, nerazumljivi in v nasprotju med seboj. Sodišče prve stopnje se je v 17. točki obrazložitve izčrpno opredelilo do teh navedb tožnice, zaradi česar ni utemeljena pritožbena navedba, da sodba glede tožničine krivde nima razlogov (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Omenjeno sodišče je namreč po pregledu odločb disciplinskih organov toženke ugotovilo, da obe odločbi vsebujeta jasne, prepričljive in popolne razloge o tem, zakaj je tožnica ob odstrelu ravnala z eventualnim naklepom. Posledično je pritožbena graja, ki obstoj eventualnega naklepa tožnice izpodbija z navedbo, da bi bilo moč govoriti le o tožničini malomarnosti, neutemeljena.

8. Očitek o nezakonitosti izpodbijanih odločb disciplinskih organov zaradi sodelovanja M. Ž. na občnem zboru toženke v vlogi predsednika delovnega predsedstva, ki je kot predsednik upravnega odbora zoper tožnico predlagal sprožitev disciplinskega postopka, je sodišče prve stopnje prav tako pravilno zavrnilo (v 18. točki obrazložitve izpodbijane sodbe). Zato ne drži pritožbeni očitek, da se omenjeno sodišče do navedenega tožničinega ugovora ni opredelilo. Ker toženkin Pravilnik o disciplinskem postopku ne prepoveduje, da bi član upravnega odbora, kar je bil M. Ž., lahko postal predsednik delovnega predsedstva občnega zbora toženke, toženka z izvolitvijo M. Ž. za predsednika delovnega predsedstva občnega zbora določil Pravil o disciplinskem postopku ni kršila, kot zmotno meni tožnica.

9. Ker sodba sodišča prve stopnje vsebuje razloge, s katerimi se je sodišče prve stopnje opredelilo do tožničinega ugovora krivde in nezakonitosti postopka zaradi sodelovanja M. Ž., ne drži očitek pritožbe, da sodba v tem delu ni obrazložena. Posledično ni utemeljen niti pritožbeni očitek o kršitvi ustavne pravice iz 22. člena Ustave RS in 6. člena EKČP. 10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Z ozirom na to, da tožnica s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, toženki pa je dolžna povrniti njene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Toženki so v pritožbenem postopku nastali stroški za sestavo odgovora na pritožbo v višini 500 točk (Tarifna številka 21 Odvetniške Tarife2), kar ob upoštevanju vrednosti Odvetniške točke v višini 0,60 EUR3 znaša 300,00 EUR, povečano za 22% DDV pa 366,00 EUR.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 2 Odvetniška tarifa, Uradni list RS, št. 2/2015, s kasnejšimi spremembami. 3 Sklep o spremembi vrednosti točke, Uradni list RS št. 22/2019.