Jedro

V sporu gre torej za problem v zvezi z izplačilom nadomestila zaradi prepovedi konkurence, oziroma za izpolnitev pogodbe o zaposlitvi. Ni pravilno predlagateljevo stališče, da je zaradi vsebine spora, to je izpolnitev pogodbe, stvarno pristojno redno sodišče. Vprašanje plače in nadomestila je ena izmed bistvenih sestavin pogodbe o zaposlitvi. Zato gre med strankama za delovni spor.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Delovno sodišče v ...

Obrazložitev

Tožnik je 9.3.1992 pri enoti temeljnega sodišča vložil tožbo, s katero je zahteval od tožene stranke na podlagi izpolnitve pogodbe o zaposlitvi plačilo 460.000,00 SIT s pripadki.

Temeljno sodišče v ... se je s sklepom z dne 12.3.1992, izreklo za stvarno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Sodišču združenega dela v .... Menilo je, da gre za zahtevek, ki ima podlago v delovnem sporu med pravdnima strankama.

Sodišče združenega dela v ... predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije odloči v sporu o pristojnosti po 3.odstavku 23.člena ZPP. Sklicuje se na tožbeno podlago, to je na pogodbo o zaposlitvi, ki je veljavna, in po kateri tožnik zahteva plačilo za čas prepovedi konkurence po prenehanju delovnega razmerja.

Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno delovno sodišče. V sporu tožnik zahteva izpolnitev pogodbe o zaposlitvi, ki sta jo pravdni stranki sklenili 18.9.1991, in po kateri tožniku kot direktorju pripada za čas prepovedi konkurence po prenehanju delovnega razmerja odškodnina v višini 70 % zadnjega osebnega dohodka.

V sporu gre torej za problem v zvezi z izplačilom nadomestila zaradi prepovedi konkurence, oziroma za izpolnitev pogodbe o zaposlitvi. Področje plač (in nadomestil zaradi konkurenčne prepovedi) je področje, ki ga lahko delodajalec in delavci urejajo s pogodbo o zaposlitvi (določilo 11.člena Zakona o delovnih razmerjih, Uradni list RS št. 14/90). Tako po zakonodaji, ki je urejala to področje v času, ko je pogodba bila sklenjena in je tožnik vložil tožbo (določilo 16.člena Zakona o sodiščih združenega dela, Uradni list SFRJ, št. 38/84, uporaba na podlagi ustavnega zakona, cit. spredaj) in Zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 21/86 in 41/87), kot po sedaj veljavnem Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, določilo 2.točke 1.odstavka 4.člena) je pristojno sodišče združenega dela oz. sedaj delovno sodišče. Ker delodajalec in delavec področje plač (osebnih dohodkov) lahko urejata s pogodbo o zaposlitvi, ni pravilno predlagateljevo stališče, da je zaradi vsebine spora, to je izpolnitev pogodbe, stvarno pristojno redno sodišče. Vprašanje plače in nadomestila je ena izmed bistvenih sestavin pogodbe o zaposlitvi. Zato gre med strankama za delovni spor.