Jedro

Če sodišče misli, da so zakonske določbe, ki jih mora uporabiti, protiustavne, mora prekiniti postopek in z zahtevo začeti postopek za oceno njegove ustavnosti pred ustavnim sodiščem, ne zadošča zgolj prekinitev pravdnega postopka s pavšalnim sklicevanjem na že vloženo pobudo nekoga drugega (neke stranke) v nekem drugem postopku.

Smotrnost, verjetnost za izvensodno poravnavo, smiselnost (zaradi predhodnega vprašanja, ki ga je na Sodišče EU naslovilo Ustavno sodišče RS), po ZPP niso razlogi, zaradi katerih bi sodišče prve stopnje smelo pravdni postopek prekiniti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo pravdni postopek do odločitve Ustavnega sodišča RS o 261a., 261b., 261d., 261e., 347. in 350a. člena Zakona o bančništvu (ZBan-1) U-I-295/13. 2. Proti sklepu se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da ga pritožbeno sodišče razveljavi. Opredeljuje tudi pritožbene stroške. Kot bistveno med drugim meni, da vprašanje ustavnosti navedenih določb ZBan-1 ni predhodno vprašanje, saj ne gre za vprašanje o obstoju pravice ali pravnega razmerja, od katerega bi bila odvisna odločitev v tem sporu, prav tako pa po njenem ne pride v poštev smiselna uporaba 156. čl. Ustave RS in 23. čl. Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS); sodišče ni navedlo nobenih razlogov, zakaj ocenjuje, da je določba 350a. čl. ZBan-1 v protiustavna. Za druge razloge, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo, pritožnica navaja, da po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) sploh niso razlog za prekinitev postopka.

3. Tožnika sta na pritožbo odgovorila, zavzemata se za njeno zavrnitev ter opredeljujeta stroške v zvezi s podanim odgovorom.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Drži, da lahko sodišče v primeru, če se odloči, da predhodnega vprašanja ne bo samo reševalo, po 1. tč. 206. čl. ZPP odredi prekinitev postopka. Za predhodno vprašanje gre, kadar je odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (13. čl. ZPP).

6. Pritožnica ima prav, da vprašanje protiustavnosti določb 261a., 261b., 261d., 261e., 347. in 350a. člena ZBan-1 ni predhodno vprašanje v tej pravdi, saj to že pojmovno ni vprašanje o (konkretni) pravici ali (konkretnem) pravnem razmerju.

7. Če sodišče pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, mora postopek prekiniti in z zahtevo začeti postopek za oceno njegove ustavnosti pred ustavnim sodiščem (156. čl. Ustave Republike Slovenije, 1. odst. 23. čl. Zakona o ustavnem sodišču; ZUstS).

8. Le zahteva, vložena s strani vrhovnega sodišča, v skladu s 3. odst. 23. čl. ZUstS vsem ostalim sodiščem omogoča, da v primeru, če bi morala pri odločanju uporabiti ustavno sporni del zakona, zgolj prekinejo postopek do končne odločitve ustavnega sodišča, ne da bi s posebno zahtevo tudi sama začela postopek za oceno ustavnosti zakona ali dela zakona (prim. odločbo VSS II Ips 271/2013). Prvostopenjsko sodišče se (tudi) zato tudi neustrezno sklicuje na odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi Cp 5/2007, ko je zavrnilo pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Kopru o prekinitvi postopka, čeprav to ni samo začelo postopka pred ustavnim sodiščem za oceno ustavnosti zakonske določbe, ki jo je bilo treba uporabiti (376. čl. Obligacijskega zakonika), temveč se je sklicevalo na takšno ravnanje Višjega sodišča v Ljubljani v podobnem primeru. Vrhovno sodišče je menilo, da gre vsebinsko za enako situacijo, a ne gre prezreti, da je šlo tam za zahtevo za postopek za oceno ustavnosti (višjega, sicer drugega) sodišča. Tega ne gre enačiti s pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki jo lahko da, kdor izkaže pravni interes (24. čl. ZUstS), praviloma torej stranka nekega postopka.

9. Če torej sodišče misli, da so zakonske določbe, ki jih mora uporabiti, protiustavne, mora prekiniti postopek in z zahtevo začeti postopek za oceno njegove ustavnosti pred ustavnim sodiščem, ne zadošča zgolj prekinitev pravdnega postopka s (v konkretnem primeru celo le pavšalnim) sklicevanjem na že vloženo pobudo nekoga drugega (neke stranke) v nekem drugem postopku.

10. Pritožba ima prav tudi glede tega, da drugi razlogi, ki jih za prekinitev postopka navaja sodišče prve stopnje – smotrnost, verjetnost za izvensodno poravnavo, smiselnost (zaradi predhodnega vprašanja, ki ga je na Sodišče EU naslovilo Ustavno sodišče RS), po ZPP niso razlogi, zaradi katerih bi sodišče prve stopnje smelo pravdni postopek prekiniti.

11. Pritožbi je bilo zato treba ugoditi in sklep razveljaviti (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 354. čl. ZPP in 1. odst. 339. čl. ZPP), odločitev o pritožbenih stroških pa ima podlago v določbi 3. odst. 165. čl. ZPP.