Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Udeleženca sta starša mladoletnega otroka, rojenega l. 2020. Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo o stikih otroka z očetom in o preživnini.

2.Sodišče druge stopnje je zavrnilo predlagateljičino pritožbo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3.Predlagateljica je zoper sklep sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o naslednjih vprašanjih:

"1) Ali je sodišče s takšno interpretacijo listine v spisu (sodne poravnave, ki sta jo udeleženca sklenila v okviru mediacijskega srečanja dne 29.09.2021) storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka in ali je s tem poseglo v pravico predlagateljice do učinkovitega pravnega sredstva?

2) Ali je odločitev sodišča o višini preživninske obveznosti v skladu z določili 189. člena DZ in veljavno sodno prakso?

3) Ali je moč sodišču očitati neenakopravno obravnavanje navedb obeh strank v postopku in kršitev kontradiktornosti?

4) Ali je odločitev sodišča o določitvi stikov mld. otroka z NU skladna z določili in namenom 6. člena ZNP, ki določa, da mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok in oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese?

5) Ali je sodišče ustrezno pretehtalo pravico mid. otroka do varnosti in njegovo pravico do seznanitve z izvorom? Ali je takšna določitev stikov, ki jo sodišče upravičuje s potrebo otroka po poznavanju lastnega izvora, dovolj varna in v interesu otroka?

6) Ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča, ki je v koliziji med upravičenjem nerezidenčnega starša do stikov z otrokom na eni strani in skrbi za varnost otroka, dalo prednost interesom starša?

7) Ali je sodišče zadostno upoštevalo in ovrednotilo okoliščine in osebnostno strukturo očeta zavoljo varnih stikov z mld. otrokom?

8) Ali je izpodbijana odločba v nasprotju s 15. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku?

9) Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo ter pravilno in ustrezno konkretiziralo pravni standard "korist otroka"?

10) Ali je odločitev sodišča skladna z načelom otrokovih koristi, kot ga predvidevata Družinski zakonik in Konvencija o otrokovih pravicah?

11) Ali je glede na celoten dokazni postopek v predmetni zadevi izpolnjen metodološki napotek skrbne in vestne dokazne ocene iz 8. člena ZPP?

12) Ali je ustrezna in v korist mld. otroka odločitev sodišča o določitvi stikov kljub jasno izraženi nenavezanosti mld. otroka na starša in siceršnjem pomanjkanju primernega efekta doslej izvajanih stikov?

13) Ali so bila v postopku ustrezno upoštevana vsa dejstva, ki so vplivala na odločitev glede stikov z otrokom?

14) Ali je bilo stališče enega od staršev, ki nasprotuje stikom zaradi varnosti otroka, ustrezno pretehtano v odločbi?

15) Ali je glede na vse okoliščine primera (nenavezanost otroka, slabe starševske kapacitete NU, nasilje s strani NU, itd.) materialnopravno pravilna odločitev sodišča o določitvi stika z mld. otrokom v prostorih zapora in preko video klicev?

16) Ali je sodišče ravnalo materialnopravno pravilno in nepristransko s tem, ko je predlagateljici naprtilo številne obveznosti in finančno breme glede izvrševanja stikov?

17) Ali je izpodbijana odločba v skladu z določili 14. in 22. člena Ustave RS?

18) Ali dejanske okoliščine v danem primeru dajejo podlago za upravičeno omejitev oziroma prepoved stikov med mld. A. A. in NU?

19) Ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča, da v predmetni zadevi niso podani pogoji za omejitev oziroma prepoved stikov med mld. A. A. in NU?

20) Ali so z izpodbijano odločitvijo sploh oziroma zadostno upoštevane vse okoliščine v zvezi z vplivom obiska zapora na mld. otroka in potencialne škodljive posledice (fizično, psihološko in čustveno tveganje) stikov z zaprtim staršem na otrokovo fizično in čustveno stanje?

21) Ali je bilo odločeno v okviru ustavno zagotovljenih pravic, kot so pravica do stikov in pravica otroka do varnosti in dobrega počutja?"

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.