Jedro

Tudi v primeru, da je tožničina trditev, da ji oče v relevantnem obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni plačeval preživnine, resnična, prošnji tožnice ne bi bilo mogoče ugoditi, saj so njeni prejemki ter prejemki njene matere kljub temu presegali dvakratnik minimalnega dohodka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča na Ptuju zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zaradi nepravilno izvedenih gradbenih del. Organ za brezplačno pravno pomoč je vlogo zavrnil, ker je ugotovil, da prosilka ne izpolnjuje finančnega pogoja iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v zvezi s 27. a in 27. c členom Zakona o socialnem varstvu (ZSV).

Organ za brezplačno pravno pomoč je na podlagi predloženih listin ter listin, ki jih je pridobil po uradni dolžnosti ugotovil, da prosilka živi v gospodinjski skupnosti z mamo A.A. Imenovana je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejela skupna izplačila v povprečnem mesečnem neto znesku 1.003,62 EUR. Iz dopisa Centra za socialno delo z dne 5. 6. 2011 izhaja, da je prosilka upravičena do usklajene preživnine v mesečnem znesku 301,84 EUR. Prosilka pa je v relevantnem obdobju iz naslova priložnostnega študentskega dela prejela nagrado v povprečnem mesečnem znesku 286,00 EUR. Navedeni znesek presega višino minimalnega dohodka za 55,39 EUR, zato se ta razlika upošteva pri dohodkih prosilke. V relevantnem obdobju so tako dohodki prosilke in njene mame skupaj znašali 1.360,85 EUR, kar glede na dvočlansko družino mesečno znese 680,63 EUR na družinskega člana. Navedeni znesek pa presega dvakratnik minimalnega dohodka, ki je v času vložitve vloge znašal 461,22 EUR.

Tožnica v tožbi navaja, da je Organ za brezplačno pravno pomoč pri ugotavljanju dohodkov neutemeljeno upošteval preživnino, saj ji te oče sploh ne plačuje. K svoji vlogi je predložila sklep o izvršbi, iz katerega je razvidno, da je v teku izvršilni postopek zaradi neplačevanja preživnine. Prosi, da sodišče navedeno okoliščino upošteva. K tožbi je tožnica predložila tudi kazensko ovadbo zoper očeta zaradi suma storitve kaznivega dejanja neplačevanja preživnine z dne 22. 6. 2011. Sodišče je štelo, da tožnica smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla, da se sklep o izvršbi z dne 17. 3. 2009 ni nanašal na preživninske obveznosti zapadle v času zadnjih treh mesecev pred vložitvijo vloge, zato je Organ za brezplačno pravno pomoč po uradni dolžnosti pribavil odločbo Centra za socialno delo v zvezi z višino preživnine, ki je v tem obdobju mesečno znašala 301,84 EUR. Tožnica pa v svoji vlogi ni navajala, da je dne 22. 6. 2011 zoper očeta podala kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja neplačevanja preživnine, zato se organ do navedenega ugovora ni mogel opredeliti. Ker tožnica v tožbi ne navaja nobenega upoštevnega razloga, tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V skladu z določbo 13. člena ZBPP so do brezplačne pravne pomoči upravičene osebe, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje ne bi zmogli stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Pri tem se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z ZSV. Navedeni znesek je v relevantnem obdobju znašal 461,22 EUR.

Iz podatkov spisa je razvidno in med strankama ni sporno, da je tožena stranka v okviru relevantnih dohodkov upoštevala prejemke tožničine mame v povprečnem mesečnem neto znesku 1.003,62 EUR, upravičenje tožnice do preživnine v mesečnem znesku 301,84 EUR ter dohodek tožnice iz naslova študentskega dela v znesku 55,39 EUR (razliko med povprečno mesečno nagrado v znesku 286,00 EUR in minimalnim dohodkom v znesku 230,61 EUR – 27. c člen ZSV). Za tožnico je sporno upoštevanje preživnine, saj ji oče preživnine ne plačuje.

Po presoji sodišča je navedeni ugovor utemeljen, vendar pa ne vpliva na pravilnost odločitve. Tudi v primeru, če je tožničina trditev, da ji oče v relevantnem obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje ni plačeval preživnine, resnična, so še vedno prejemki tožnice in njene matere znašali povprečno 1.059,01 EUR mesečno, torej 529,50 EUR na družinskega člana. Navedeni znesek pa še vedno presega znesek dvakratnika minimalnega dohodka (461,22 EUR), zato tudi ob upoštevanju zgolj navedenih dohodkov, katerim tožnica ne ugovarja, ne bi bil izpolnjen finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči. Sodišče ugotavlja, da tožnica z novim dokazom, tudi če bi bil upoštevan v prejšnjem postopku, ne bi izkazala, da izpolnjuje finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči, zato je njeno tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).