Jedro

Prvi odstavek 286.b člena ZPP od stranke zahteva, da kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavlja takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Na kršitev pravil postopka vročanja pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Stranka mora, če meni, da so se zgodile napake pri vročanju, o tem takoj obvestiti sodišče in se pravočasno sklicevati na napake pri vročanju ter uveljavljati datum dejanske vročitve na podlagi 139. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo pritožbo tožeče stranke z dne 19. 6. 2024.

2.Zoper sklep tožnika vlagata pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Navajata, da dejansko stanje, kot izhaja iz vročilnic, ne drži. Tožnikoma v njunem hišnem predalčniku nikoli ni bilo puščeno obvestilo o prispeli pošiljki. Tožnika nista bila seznanjena, da je bila 3. 5. 2024 poskušena vročitev sodbe in da jima tako teče 15 dnevni rok za dvig pošiljke na pošti. Sodba jima je bila torej vročena šele 20. 5. 2024, ko je bila puščena v hišnem predalčniku in sta se z njo dejansko seznanila. Predlagata lastno zaslišanje in opravo poizvedb o vročevalcu, ki je opravil vročitev, ki naj ga nato sodišče tudi zasliši.

3.Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodna odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, se stranki vroča osebno. Kadar osebna vročitev in nadomestna vročitev družinskim članom naslovnika ni mogoča, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Vročitev se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik ali oseba, ki jo je naslovnik na pošti pooblastil kot pooblaščenca za dvig pisanj, pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti. Po preteku roka vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar se naslovnika v obvestilu opozori (142. člen ZPP).

6.Iz obvestil sodišču o opravljeni vročitvi izhaja, da je bilo tožnikoma 3. 5. 2024 v hišnem predalčniku na naslovu njunega stanovanja puščeno obvestilo o poskusu vročitve. Ker tožnika pisanja v 15 dneh na pošti nista prevzela, se je vročitev sodbe z dne 17. 4. 2024 štela za opravljeno s t. i. fikcijo vročitve dne 18. 5. 2024. Pritožbeni rok 30 dni je tako pričel teči naslednji dan in se je iztekel v ponedeljek 17. 6. 2024. Pritožba je bila poslana sodišču priporočeno po pošti 19. 6. 2024, kar je prepozno.

7.Za ugotavljanje pravilnosti vročitve s fikcijo in tek pritožbenih rokov je torej odločilen datum, ko je bilo naslovniku v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispelem sodnem pisanju in ne šele datum, ko mu je bilo zato, ker se na obvestilo ni odzval, v hišnem predalčniku puščeno še samo sodno pisanje. Na ta način se zagotavlja le večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub uzakonjenemu načinu vročanja s fikcijo res seznanil s sodnim pisanjem. Ne glede na datum, ko je naslovniku pisanje puščeno v predalčniku, se šteje vročitev za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka, odkar je bil obveščen o sodnem pisanju.

8.Tožnika v predmetni pritožbi napadata pravilnost vročitve. Navajata, da jima obvestilo o poskusu vročitve nikoli ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, zato jima je bila sodba vročena šele 20. 5. 2024, ko jima je bila dejansko puščena v hišnem predalčniku. Predlagata lastno zaslišanje in opravo poizvedb o vročevalcu, ki je opravil vročitev, ki naj ga nato sodišče tudi zasliši. Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi ima vse elemente javne listine (sestavljen je na predpisanem obrazcu in izdan s strani pristojnega organa), zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njem potrjeno (224. člen ZPP). To obvestilo torej vzpostavlja domnevo (ki jo je sicer mogoče ovreči), da so vsa v njem ugotovljena dejstva resnična, torej tudi tista dejstva, ki jih vročevalec zapiše ob poskusu vročitve na zadnjo stran kuverte in nato po poteku 15 dnevnega roka povzame na obvestilo sodišču. Glede na navedene podatke vročevalca, ki izhajajo iz kuverte, v katerem stranka prejme sodno pisanje, mora naslovnik glede pravočasnosti oddaje, ki bi lahko izpodbila resničnost navedenih podatkov, določno zatrjevati in dokazovati, zakaj navedeni podatki ne držijo.

9.Prvi odstavek 286.b člena ZPP od stranke zahteva, da kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavlja takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Na kršitev pravil postopka vročanja pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Stranka mora, če meni, da so se zgodile napake pri vročanju, o tem takoj obvestiti sodišče in se pravočasno sklicevati na napake pri vročanju ter uveljavljati datum dejanske vročitve na podlagi 139. člena ZPP. Tožnika zatrjevanih napak pri vročanju na podlagi 142. člena ZPP nista uveljavljala v pritožbi zoper prejeto sodbo, čeprav bi to morala in mogla storiti, ampak šele v tej pritožbi zoper sklep o zavrženju pritožbe. Iz podatkov na kuverti, v kateri se je nahajala sodba, je bilo razvidno, kdaj je vročevalec v predalčniku pustil obvestilo in zakaj je bila nato sodba puščena v predalčniku dne 20. 5. 2024, zato sta bila tožnika tega dne že lahko seznanjena s fikcijo vročitve (oziroma njenim datumom).

10.Glede na to, da se sodbe vročajo osebno, v predalčniku se pustijo le v primeru, če osebna vročitev ni bila mogoča in pisanje ni bilo dvignjeno v roku 15 dni, je bilo tožnikoma oziroma njunemu pooblaščencu, ki je pravni strokovnjak, ob pisanju pritožbe znano, da je bila vročitev opravljena po določbi tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP. Z okoliščinam glede načina vročanja s fikcijo bi tako morali biti seznanjeni oziroma bi jim le te ob zadostni skrbnosti glede na podatke na prejeti ovojnici morale biti znane že ob vložitvi pritožbe zoper sodbo. Kljub temu tožnika v pritožbi zoper sodbo nista navajala, da vlagata pritožbo v roku 30 dni od dejanskega prejema sodbe, zato ker pred tem nista prejela obvestila o prispeli pošiljki, zaradi česar se šteje, da je bila vročitev opravljena šele 20. 5. 2024 in naj se torej upošteva šesti odstavek 139. člena ZPP. Pritožbene navedbe o zatrjevanih napakah, ki jih podajata v predmetni pritožbi, so zato prepozne. Z njimi ugotovljenih dejstev iz obvestila o vročitvi o pravilni vročitvi tako nista uspela izpodbiti. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe je zato pravilna.

11.Ker tako niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tisti, ki jih uveljavlja pritožba (350. člen ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

1Ne zadošča le posplošeno zanikanje prejema obvestila o poskusu vročitve. Glede na načelo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena manjkajoče trditvene podlage tudi ne more nadomestiti izvedba predlaganih dokazov; primerjaj VSL Sklep III Cp 317/2024 z dne 6. 3. 2024 in VSL Sklep II Cpg 121/2019 z dne 25. 3. 2019.

2Tako tudi VDSS Sklep Pdp 203/2024 z dne 8. 5. 2024, Sklep Pdp 206/2024 z dne 8. 5. 2024 , VSL Sklep II Ip 1188/2021 z dne 17. 8. 2021 in tudi VSRS sklep II Ips 257/2013 z dne 14. 5. 2015.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 139, 142, 224, 286b

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.