Jedro

Okoliščina, da je toženčeva imuniteta (in s tem procesna ovira) obstajala v trenutku vložitve tožbe (ki ni bila zavržena), ni razlog, da bi bila ta zavržena sedaj (ko te ovire za vodenje postopka ni več).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Toženec krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 18.11.2013 je sodišče prve stopnje zavrnilo toženčev ugovor nepristojnosti sodišča Republike Slovenije.

2. Zoper omenjeni sklep se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožuje toženec, ki navaja, da bi moralo sodišče (skladno z 31. členom Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih v povezavi z 28. členom ZPP) tožbo zaradi nepristojnosti Slovenskega sodišča zavreči. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni ter tožbo zavrže (vse s stroškovno posledico). V nadaljevanju navaja, kaj naj bi v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo sodišče prve stopnje. Poudarja, da se že v pogovornem jeziku, v literaturi in zakonodaji izraza imuniteta in privilegij uporabljata kot sinonima oziroma naj bi šlo za nerazdružljiva pojma. Tako iz same kodifikacije Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih iz leta 1961 (in sicer iz preambule) izhaja, da namen privilegijev in imunitet ni dajati prednosti posameznikom, temveč zagotavljati učinkovito opravljanje naloge diplomatskih predstavništev kot predstavnikov države, ob poudarku, da se morajo vprašanja, ki niso izrecno urejena z določbami same konvencije, tudi v prihodnje urejati po pravilih mednarodnega običajnega prava. To naj bi pomenilo, da se določila mednarodno kodificiranih pravil tolmačijo restriktivno, kot se glasijo (kar naj bi nenazadnje pojasnjevala preambula Dunajske konvencije). 31. člen Dunajske konvencije naj bi jasno določal, da diplomatsko in konzularno osebje uživa imuniteto pred sodno jurisdikcijo države sprejemnice v kazenskih zadevah, prav tako v civilnih in upravnih zadevah (razen v izjemah predvidenih v točkah a do c istega člena). Tako že sama jezikovna razlaga omenjenega določila kaže na to, da sta imuniteta in privilegij (razen v taksativnih naštetih primerih) absolutna. Zato naj bi bilo irelevantno da je odpadla ovira, zaradi katere ne bi smel biti toženec tožen pred sodiščem Republike Slovenije. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje, je toženec v času vložitve tožbe užival diplomatsko imuniteto. Upoštevaje značaj pravil mednarodnega javnega prava je imuniteta absolutna ovira (tako po 31. členu Dunajske konvencije kot tudi po 28. členu ZPP) za začetek sodnega postopka v Republiki Sloveniji.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v okviru obrazložitve izpodbijanega sklepa (glej četrto in peto stran obrazložitve) pravilno pojasnilo, da je bila s prenehanjem imunitete (ki predstavlja (procesno) oviro jurisdikciji slovenskega sodišča) pristojnost našega sodišča zopet vzpostavljena. S tem trenutkom namreč ni bilo več nobene ovire za vodenje postopka pred našim sodiščem. Okoliščina, da je toženčeva imuniteta (in s tem procesna ovira) obstajala v trenutku vložitve tožbe (ki ni bila zavržena), pa ni razlog, da bi bila ta zavržena sedaj (ko te ovire za vodenje postopka ni več). Pritožbeno vztrajanje češ, da gre za absolutno oviro ne drži. V skladu z drugim odstavkom 39. člena Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih (1) imuniteta razen za dejanja, ki jih oseba stori pri opravljanju svojih nalog kot član diplomatskega predstavništva, preneha, ko ta oseba zapusti državo (2). Prav tako sta glede omenjenega vprašanja povsem brezpredmetna obsežna pritožbena razlaga pojmov privilegija in imunitete kot tudi zatrjevanje, kako naj bi bilo potrebno tolmačiti pravila Dunajske konvencije. Z vidika pravilnosti oziroma zakonitosti izpodbijanega sklepa je relevantno edino, da je z odpadom toženčeve diplomatske imunitete (pred jurisdikcijo RS) odpadla tudi ovira za vodenje postopka pred slovenskimi sodišči. 5. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo (2. točka 365. člena ZPP (3)) izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Toženec s pritožbo ni uspel, zaradi česar sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).

(1) Uradni list RS – Mednarodna pogodbe št. 9/13 (Uradni list RS, št. 42/13 z dne 16.5.2013).

(2) Absolutnosti, kot jo zatrjuje toženec, ni moč najti niti v 28. členu ZPP.

(3) Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.