Jedro

11.Četudi se je v krogu 500 metrov od kraja storitve kaznivega dejanja nahajalo še kakšno drugo vozilo, pa zanj ni bila izdana odredba, kar izpostavlja zagovornik v pritožbi, to ne pomeni, da je bila odredba preiskovalne sodnice z dne 4. 4. 2018 izdana nezakonito. Kot je bilo že navedeno, preiskovalna sodnica pri izdaji predmetne odredbe ni izhajala zgolj iz vozila, parkiranega v bližini kraj storitve kaznivega dejanja, ampak je pri tem upoštevala tudi prebivališče lastnika vozila in dejstvo, da je bil obtoženec že večkrat obsojen za premoženjska kazniva dejanja, torej za enako kazniva dejanja, zaradi katerega je bila izdana problematizirana odredba za preiskavo vozila.

Obtoženčeva predkaznovanost je na splošno res vrednostno nevtralna okoliščina, vendar kolikor se jo poveže z nahajanjem njegovega vozila v relativni bližini kraja storitve očitanega kaznivega dejanja, ki je v povsem drugem delu države, kot je tisti, v katerem je imel obtoženec v tistem času prebivališče, ob upoštevanju, da je bilo vozilo zapuščeno in imelo prižgane pozicijske luči, iz zbranih obvestil od oškodovanca in priče pa je izhajalo, da naj bi storilci pobegnili s kraja dejanja, obtoženčeve predkaznovanosti ni več mogoče šteti kot vrednostno nevtralno okoliščino. V kolikor se vse izpostavljene okoliščine presojajo v medsebojni povezavi, to nedvomno vodi v zaključek, da so bili v času izdaje odredbe izkazani utemeljeni razlogi za sum, da naj bi obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje.

12.Glede na vse navedeno je zavrniti pritožbene navedbe, da v problematizirani odredbi z dne 4. 4. 2018, s katero se je poseglo v zasebnost obtoženega A. A., ni bilo zadoščeno dokaznemu standardu utemeljenih razlogov za sum in da je zato ta odredba nezakonita ter da so posledično nezakoniti tudi vsi dokazi, pridobljeni na podlagi te odredbe, katerih izločitev je bila zahtevana.

Obdolžencu je bil telefon zasežen 5. 4. 2018. Iz zapisnika o zasegu predmetov sicer res ni razvidno, da bi bil obtoženec ustrezno poučen o privilegiju zoper samoobtožbo, vendar pa je bil o tem privilegiju poučen že 4. 4. 2018 ob 13.20 uri, ko mu je bila odvzeta prostost. Glede na to, da je bil obtožencu telefon zasežen šele naslednjega dne, ves čas pa je bil v pridržanju, pred začetkom katerega je bil deležen ustreznega pravnega pouka in seznanjen s pravico do nesodelovanj a v postopku, policisti obtoženca pred izročitvijo mobilnega telefona niso bili dolžni posebej poučevati o privilegiju zoper samo obtožbo.

Izrek

13.V zvezi s predlogom zagovornice za izločitev dokazov, pridobljenih na podlagi zasega mobilnega telefona obtoženega A. A., ki mu je bil zasežen 5. 4. 2018, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da iz zapisnika o zasegu predmetov na listni št. 52 do 53 sicer res ni razvidno, da bi bil obtoženec ustrezno poučen o privilegiju zoper samoobtožbo, vendar pa je bil o tem privilegiju poučen že 4. 4. 2018 ob 13.20 uri, ko mu je bila odvzeta prostost, kot je razvidno iz odločbe o odvzemu prostosti z dne 4. 4. 2018 (listna št. 43 do 45), obtoženec pa je s podpisom potrdil prejem odločbe o odvzemu prostosti.

Pritožbi se kot neutemeljeni zavrneta.

14.Sodišče prve stopnje je tako zavzelo stališče, da glede na to, da je bil obtožencu telefon zasežen šele naslednjega dne, ves čas pa je bil v pridržanju, pred začetkom katerega je bil deležen ustreznega pravnega pouka, policisti obtoženca pred izročitvijo mobilnega telefona niso bili dolžni posebej poučevati o privilegiju zoper samoobtožbo, saj se je s tem privilegijem seznanil že dan prej in se je na podlagi tega lahko svobodno odločal o izročitvi predmetov policistom.

Obrazložitev

15.Oba pritožnika tako stališče sodišču prve stopnje označujeta kot zmotno, saj menita, da gre v konkretni situaciji pri pridržanju, zasegu mobilnega telefona in kasnejšim zaslišanjem za tri različna procesna dejanja policije v predkazenskem postopku, ki jih ni mogoče šteti kot enotno dejanje, saj sicer obtoženec ne bi potreboval pravnih poukov niti pred zaslišanjem osumljenca 5. 4. 2018 ob 13.50 uri, ker jih je prejel že 4. 4. 2018 ob 13.20 uri. Vendar pa v predmetni zadevi ne gre za vprašanje ali sodišče šteje celoten postopek policije kot enotno dejanje ali gre za tri samostojna procesna dejanja policije, temveč za to, ali je bil obtoženi A. A. pred izročitvijo mobilnega telefona seznanjen s tem, da je osumljen storitve kaznivega dejanja ter s pravico, da ni dolžan ničesar izjaviti in odgovarjati na vprašanja, če pa se bo zagovarjal, da ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo ter ostalimi pravicami po četrtem odstavku 148. člena ZKP. Bistvo je torej v tem, da se je po prejetem pravnem pouku lahko svobodno odločal o tem, ali bo podal kakšno izjavo oziroma izročil predmete zaradi česar je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je bila izročitev zaseženega mobilnega aparata prostovoljna in zakonita. Opravljena je bila namreč na podlagi predhodne seznanitve takrat osumljenega A. A. s pravico do nesodelovanja v postopku. Če je kasneje obtoženi A. A. pred zaslišanjem 5. 4. 2018 ob 13.50 uri ponovno prejel pravne pouke, ki jih predvideva četrti odstavek 148. člena ZKP, to samo po sebi ne more pomeniti, da odsotnost takega pouka v zapisniku o zasegu predmetov pomeni, da je zaseg njegovega mobilnega telefona (ki ga je izročil prostovoljno), nezakonit zgolj zaradi opustitve takega pravnega pouka oz. odsotnosti zapisa tega pravnega pouka v potrdilu o zasegu.

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se predlog zagovornice obtoženega A. A., ki se mu je pridružil zagovornik obtoženega B. B., za izločitev listin in dokazov, ki je bil podan na predobravnavnem naroku dne 18. 9. 2023, kot neutemeljen zavrne.

2.Zoper tako odločitev se pritožujeta zagovornica obtoženega A. A. ter zagovornik obtoženega B. B. Zagovornica v pritožbi uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve 22., 25., 29., 35. in 36. člena Ustave RS ter kršitve 6. in 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKȌP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in ugodi zahtevi za izločitev listin in dokazov, navedenih v zahtevi za izločitev listin in dokazov z dne 18. 9. 2023, podredno pa izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno razpravljanje in odločanje.

16.Ker se je sodišče prve stopnje opredelilo do relevantnih zatrjevanj zagovornice v predlogu za izločitev dokazov in pojasnilo, zakaj šteje, da je zaseg predmetov bil zakonit, so neutemeljene pritožbene navedbe, da so razlogi napadenega sklepa pomanjkljivi, nerazumljivi in da se sodišče ni opredelilo do pravno relevantnih dejstev, da obtoženi A. A. pred zasegom predmetov ni bil opozorjen na svoje pravice iz četrtega odstavka 148. člena ZKP.

Zagovornik obtoženega B. B. pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter ugoditev predlogu za izločitev dokazov.

17.Neutemeljena pa so tudi pritožbena zatrjevanja, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker v zvezi s predlagano izločitev zapisnika o zasegu predmetov z dne 5. 4. 2018, ni zaslišalo policistov E. E. in F. F., s katerim bi se lahko razjasnile pomembne okoliščine v zvezi z zahtevano izločitev dokazov. Ob stališču sodišča prve stopnje, da poseben pravni pouk pred zasegom predmetov ni bil potreben, ker je tak pravni pouk storilec oziroma osumljenec prejel že ob pridržanju, je jasno, da z zaslišanjem predlaganih prič sodišče ne bi moglo ugotoviti nič bistvenega, kar bi lahko vplivalo na odločitev v zvezi z utemeljenostjo takega predloga. Ker pa je odločitev glede na zgoraj pojasnjeno, pravilna, so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje s tem, ko iz spisa ni izločilo dokazov, kot je zahtevala zagovornica, izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

3.Pritožbi sta neutemeljeni.

4.Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ter pritožbenih navedb, je zagovornica predlog za izločitev dokazov z dne 18. 9. 2023 (kateremu se je pridružil tudi zagovornik obtoženega B. B.), v bistvenem utemeljevala na dveh nosilnih očitkih: 1) ker v času izdaje odredbe za preiskavo vozila I Kpd 15491/2018 z dne 4. 4. 2018 ni bilo zadoščeno dokaznemu standardu utemeljenih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja in 2) ker obtoženi A. A. ob zasegu predmetov dne 5. 4. 2018 (mobilnega telefona Sony Xperia) ni bil poučen o njegovih pravicah iz četrtega odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), tj. o privilegiju zoper samoobtožbo.

18.Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

5.V okviru presoje zakonitosti odredbe za hišno preiskavo z dne 4. 4. 2018 je sodišče prve stopnje upoštevalo, da je dežurna preiskovalna sodnica na podlagi navedb oškodovanca C. C. v ovadbi, zbranih obvestil od D. D. in zapisnika o ogledu kraja dejanja z dne 4. 4. 2018, katerih vsebino je tudi povzelo v obrazložitvi odredbe z dne 4. 4. 2018, ugotovila: (-), da se je pri ogledu okolice kraja kaznivega dejanja odkrilo vozilo Renault Megane, ki je imelo prižgane luči in se nahajalo na travniku ob lokalni cesti, oddaljeno približno 500 metrov od stanovanjske hiše oškodovanca, (-) da je to vozilo pripadalo obtoženemu A. A., ki je sicer stanoval na naslovu v Šentjerneju (kaznivo dejanje naj bi bilo poskušano na območju Vrenske Gorce oziroma na naslovu Vrenska Gorca ...) ter (-) da je obtoženi A. A. po ugotovitvah policije bil že večkrat obravnavan in obsojen zaradi kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete in kaznivih dejanj z elementi nasilja.

19.Če bo za obtoženca v tem postopku nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka, bo sodno takso za zavrnitev predmetne pritožbe, odmerilo sodišče prve stopnje, po pravnomočnosti sodbe.

6.Glede na argumentacijo dežurne preiskovalne sodnice, kot izhaja iz obrazložitve odredbe z dne 4. 4. 2018, se je sodišče prve stopnje strinjalo z zaključkom dežurne preiskovalne sodnice, da so v obravnavani zadevi v času izdaje odredbe z dne 4. 4. 2018 bili podani utemeljeni razlogi za sum, da je obtoženi A. A. storil očitano mu kaznivo dejanje. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno poudarilo, da je obtoženčeva predkaznovanost na splošno res vrednostno nevtralna okoliščina, vendar kolikor se jo poveže z nahajanjem njegovega vozila v relativni bližini kraja storitve očitanega kaznivega dejanja, ki je v povsem drugem delu države, kot je tisti, v katerem je imel obtoženec v tistem času prebivališče, ob upoštevanju, da je bilo vozilo zapuščeno in imelo prižgane pozicijske luči, iz zbranih obvestil od oškodovanca in D. D. pa je izhajalo, da naj bi storilci pobegnili s kraja dejanja, obtoženčeve predkaznovanosti ni več mogoče šteti kot vrednostno nevtralno okoliščino. Prepričljiva pa je tudi argumentacija sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da v kolikor se vse izpostavljene okoliščine presojajo v medsebojni povezavi, to nedvomno vodi v zaključek, da so bili v času izdaje odredbe izkazani utemeljeni razlogi za sum, da naj bi obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje. Zato sodišče druge stopnje kot neutemeljene zavrača pritožbene navedbe obeh pritožnikov, češ da v času izdaje odredbe za preiskavo vozila niso bili izkazani utemeljeni razlogi za sum, da naj bi obtoženi A. A. storil očitano mu kaznivo dejanje, zaradi katerega je bila predlagana preiskava vozila.

Zveza:

7.Ni se mogoče strinjati s pritožbenimi navedbami zagovornice, da okoliščine, ki jih navaja izpodbijani sklep, v sporni odredbi za preiskavo osebnega vozila niso bile navedene. Dežurna preiskovalna sodnica je namreč v 3. točki obrazložitve sporne odredbe povzela vsebino navedb oškodovanca v kazenski ovadbi z dne 2. 4. 2018, podatkov zbranih od bližnjega soseda D. D. (ta je povedal, da se je takoj po telefonskem obvestilu oškodovanca s svojim vozilom odpeljal v nasprotni smeri bega storilcev, vendar jih ni opazil, je pa v bližini zaznal ob cesti na travniku parkirano osebno vozilo s prižganimi lučmi, ki so svetile pravokotno na vozišče, ko pa se je vozilu približeval, so se na vozilu ugasnila luči, nakar je gorela le še ena pozicijska luč, vozilo pa je bilo iz ljubljanskega registrskega območja), kot tudi zapisnika o ogledu kraja dejanja s strani ogledne skupine Sektorja kriminalistične policije PU Celje (iz tega izhaja, da je bilo zaseženo in zapečateno osebno vozilo znamke Renault Megane Grandtour, ki se je nahajalo parkirano na travniku ob lokalni cesti oddaljeno približno 500 metrov od stanovanjske hiše oškodovanca), podatek, da je to vozilo pripadalo obtoženemu A. A. in podatek, da je slednji večkratni povratnik premoženjskih kaznivih dejanj in živi na naslovu ... 33, ... . Ker zaključek preiskovalne sodnice, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je obtoženi A. A. skupaj s še dvema neznanima storilcema izvršil očitano kaznivo dejanje velike tatvine, temelji na vsebini povzetih dokazov in sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu k temu ni dodajalo nobenih novih ugotovitev, temveč je le pritrdilo presoji dežurne preiskovalne sodnice, da je zahtevani dokazni standard izkazan, zgolj v podkrepitev svojega stališča pa nadalje pojasnilo, da upoštevanje vseh okoliščin v medsebojni povezavi, ki so bile izpostavljene že v odredbi z dne 4. 4. 2018, nedvomno utemeljuje sprejeti zaključek, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je obtoženi A. A. storil kaznivo dejanje, zagovornica neutemeljeno očita, da se dežurna preiskovalna sodnica v času izdaje odredbe ni ukvarjala z dejstvi, ki jih izpostavlja sedaj izpodbijani sklep.

8.Prav tako ne drži, da je sodišče v izpodbijanem sklepu nedopustno opravljalo naknadno sodno kontrolo, saj je povsem jasno, da je v izpodbijanem sklepu presojalo zgolj to, ali so glede na podatke, s katerimi je razpolagala dežurna preiskovalna sodnica dejansko bili izkazani utemeljeni razlogi za sum, tako da je bilo mogoče preizkusiti obstoj pogojev za izdajo odredbe in ali iz obrazložitve problematizirane odredbe izhaja, da je preiskovalna sodnica takšno sodno presojo tudi dejansko opravila. Tako je neutemeljeno vztrajanje pritožnice pri stališču, da v času izdaje sporne odredbe, v sami sporni odredbi ni bilo zadoščeno obstoju dokaznega standarda utemeljenih razlogov za sum oziroma da okoliščine, ki jih je navedla dežurna preiskovalna sodnica v sporni odredbi, niso zadoščale za dokazni standard utemeljenih razlogov za sum.

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 83, 148, 148/4, 214, 214/1, 215, 215/1

9.Pritožbeno polemiziranje zagovornice o tem, da je neutemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da se je obtoženčevo vozilo nahajalo na povsem drugem delu države, ker znaša razdalja med krajema Šentjernej, kjer prebiva obtoženi A. A., in krajem Buče, kjer je bilo izvršeno kaznivo dejanje, le 50 km, je za pravilnost presoje sodišča prve stopnje nepomembno. Dejstvo je, da ni z ničemer izkazan noben razumljiv razlog, zaradi katerega bi se obtoženčevo vozilo nahajalo v tem kraju in bilo parkirano na travniku, v relativni bližini stanovanjske hiše, kjer je bila poskušana izvršitev kaznivega dejanja velike tatvine.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

10.Na pravilnost zaključkov sodišča prve stopnje pa ne vplivajo niti pritožbena izvajanja zagovornika obtoženega B. B., da je bilo vozilo obtoženega A. A. izsledeno 500 metrov od kraja dogodka. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu izpostavilo, da se je vozilo obtoženega A. A. nahajalo v relativni bližini kraja, kjer je bil izvršen poskus velike tatvine, kar pa v nasprotju s pritožbenimi navedbami zagovornice obtoženega A. A. ne pomeni, da je to povsem nevtralna okoliščina, še manj pa to, da tudi sodišče prve stopnje ni prepričano, da gre za takšne okoliščine, ki bi predstavljale dokazni standard utemeljenih razlogov za sum. Ni namreč razumnega razloga zakaj okoliščine, da je bilo neposredno po storitvi kaznivega dejanja, obtoženčevo vozilo parkirano 500 m stran na travniku, za obtoženca, ki ima prebivališče prijavljeno v 50 km oddaljenem Šentjerneju, pa je bilo že takrat ugotovljeno, da je specialni povratnih s področja premoženjskih kaznivih dejanj, česar vsega preiskovalna sodnica ni spregledala, naj ne bi nudile podlage za zaključek o obstoju utemeljenih razlogov za sum.