Jedro

Po določbi 1. odstavka 71. člena ZIZ lahko sodišče na upnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki lahko zaradi odloga nastane upniku. Pri tem se „nenadomestljiva škoda“ ne nanaša na samo realizacijo izvršbe, temveč predvsem na razliko v škodi, ki bi jo dolžnik utrpel s takojšnjo izvršbo glede na škodo, ki bi jo utrpel s kasnejšo izvršbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Novi Gorici zavrnilo predlog drugega dolžnika za odlog izvršbe do pravnomočnega zaključka pravde zaradi nedopustnosti izvršbe, ki se pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici vodi pod opr. št. I P 1. Drugemu dolžniku je tudi naložilo, da povrne nadaljnje izvršilne stroške postopka v znesku 168,42 EUR. Iz razlogov sklepa izhaja, da dolžnik ni izkazal, da bi brez odloga izvršbe utrpel nenadomestljivo škodo.

2. Zoper sklep se drugi dolžnik pritožuje. Meni, da sodišče v nasprotju z določbo 7. odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) ni dovolilo odloga izvršbe in je s tem oškodovalo dolžnika, kar je nedopustno v primerih, ko finančne institucije s pozicije močnejšega vodijo nezakonite postopke proti upnikom (verjetno pravilno dolžnikom). Povsem napačno je stališče sodišča, da dolžnik ni uspel izkazati slabega premoženjskega stanja, saj je bil predlogu za odlog priložen tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse. Dolžnik je s tem sodišče informiral, da nima sredstev niti za plačilo sodne takse, kaj šele za plačilo terjatve. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in ugoditev predlogu za odlog.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določbi 1. odstavka 71. člena ZIZ lahko sodišče na upnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki lahko zaradi odloga nastane upniku. Pri tem se „nenadomestljiva škoda“ ne nanaša na samo realizacijo izvršbe, temveč predvsem na razliko v škodi, ki bi jo dolžnik utrpel s takojšnjo izvršbo glede na škodo, ki bi jo utrpel s kasnejšo izvršbo. Pritožnik zato zgolj s sklicevanjem na svoje slabo premoženjsko stanje ne more uspeti. Ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).