Jedro

Če sodišče druge stopnje ugotovi pomembno olajševalno okoliščino, ki je sodišče prve stopnje ni upoštevalo (izsiljevani oškodovanec je streljal s pištolo na izsiljevalca in ga smrtno nevarno ranil, zaradi česar je ta trajni invalid), je to podlaga za znižanje posamezne in enotne kazni.

Izrek

Pritožbi obtoženega D. V. se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se kazen, določena za nadaljevano kaznivo dejanje izsiljevanja po I. odstavku 218. člena KZ, zniža na 1 (eno) leto in 6 (šest) mesecev zapora, izrečena enotna kazen pa se zniža na 2 (dve) leti in 10 (deset) mesecev zapora.

V ostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obtoženi D. V. spoznan za krivega nadaljevanega kaznivega dejanja izsiljevanja po I. odstavku 218. člena KZ na škodo soobtoženega M. G. (točka I krivdoreka) in kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po II. in I. odstavku 133. člena KZ na škodo D. S. (točka IV krivdoreka). Za prvo kaznivo dejanje je bila določena kazen dve leti zapora, za drugo pa kazen osem mesecev zapora. Z upoštevanjem še kazni deset mesecev zapora, določene v preklicani pogojni obsodbi v pravnomočni sodbi Okrajnega sodišča v Žalcu z dne 8. 10. 1999, opr. št. K 40/99, je bila izrečena enotna kazen tri leta in štiri mesece zapora. Vanj je bil vštet čas, prebit v hišnem priporu od 7. 9. 1999 od 12.00 ure do 5. 10. 1999 do 11.10 ure in čas, prebit v priporu od 5. 10. 1999 od 11.10 ure dalje.

Z isto sodbo je bil obtoženi M. G. spoznan za krivega kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po I. odstavku 196. člena KZ (tč. II krivdoreka) in kaznivega dejanja poskusa kaznivega dejanja umora v bistveno zmanjšani prištevnosti po I. odstavku 217. člena v zvezi z II. odstavkom 16. člena in 22. členom KZ na škodo soobtoženega D. V. (točka III krivdoreka).

Za prvo kaznivo dejanje je bila določena kazen eno leto zapora, za drugo pa kazen štiri leta zapora. Nato je bila izrečena enotna kazen štiri leta in deset mesecev zapora. Vanjo je bil vštet čas, prebit v priporu od 17. 4. 1999 od 16.45 ure do 24. 5. 1999 do 14.20 ure. Obtoženemu M. G. je bilo odvzeto 6,56 g zaseženega mamila A. in zasežena pištola cal 9 mm, serijska št. ... . Na račun dosežene premoženjske koristi je dolžan ta obtoženec plačati 9.000,00 SIT. Oba obtožena sta bila oproščena plačila stroškov kazenskega postopka iz 1.-6. točke II. odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil obtoženi D. V. po zagovorniku zaradi kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o kazenski sankciji. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega dela te sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ali pa spremembo ter znižanje določenih oz. izrečene kazni. Pritožba je delno utemeljena.

Z upoštevanjem pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Žalcu z dne 8. 10. 1999, opr. št. K 40/99, sodišče prve stopnje ni moglo kršiti kazenskega zakona. Ne glede na to, da s sedaj obravnavano pritožbo pravkar citirane sodbe ni mogoče izpodbijati, da je bil obtoženi D. V. na glavno obravnavo pravilno povabljen, tudi s poukom o dolžnosti napovedati pritožbo. Za glavno obravnavo, opravljeno dne 8. 10. 1999, je vedel, ta sodba pa je bila vročena dne 3. 11. 1999 njegovi zunajzakonski partnerici z nadomestno vročitvijo. Tako ne drži, da je sodišče prve stopnje v postopku na prvi stopnji uporabilo nezakonito in nepravnomočno sodbo.

Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo dejansko stanje glede kaznivega dejanja izsiljevanja na škodo soobtoženega M. G., ki se sicer izpodbija s pritožbo. S ponovnim zanikanjem je v pritožbi ponovljen sicer že podani prvotni zagovor, o katerem pa je sodišče prve stopnje že tako zavzelo pravilno stališče. Obtoženi D. V. tudi za te pritožbene trditve ni ponudil prav nobenega dokaza. Pač pa je imelo sodišče prve stopnje v zagovoru soobtoženega M. G., ki je bil s tem kaznivim dejanjem oškodovan, in v izpovedbah številnih prič, ki so v tem delu potrdile obtožbo, dovolj podlage za zaključek, da je obtoženi D. V. storil to kaznivo dejanje.

V pritožbi kaznivo dejanje na škodo D. S. sploh ni omenjeno. Ker sodišče druge stopnje glede tega kaznivega dejanja ni podvomilo v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, izpodbijane sodbe v tem delu ni preizkušalo.

Pritrditi pa je pritožniku, da je bila za kaznivo dejanje izsiljevanja določena previsoka kazen. Res sodišče prve stopnje ni upoštevalo pomembne olajševalne okoliščine, da je bil obtoženec zaradi tega kaznivega dejanja s strani soobtoženega M. G. smrtno nevarno poškodovan (točka III krivdoreka) in bo verjetno tudi trajni invalid. Pritožbeno poudarjenje odsotnosti poškodb pri soobtoženem M. G. v posameznih primerih izsiljevanja ne more biti olajševalna okoliščina, saj je obtoženi D. V. glede soobtoženega M. G. izkazal toliko agresivnosti, da se je ta odločil za obračun s pištolo. Glede na novo ugotovljeno olajševalno okoliščino je sodišče druge stopnje kazen za nadaljevano kaznivo dejanje izsiljevanja znižalo za šest mesecev, za toliko pa tudi enotno kazen. Ker tudi tako znižana enotna kazen presega kazen dve leti zapora, je upoštevalo tudi preklic pogojne obsodbe in v njej določeno kazen deset mesecev zapora. Kazen, določena za kaznivo dejanje na škodo D. S., je primerna in je ni bilo potrebno znižati.

Pri odločanju o pritožbi niso bile ugotovljene kršitve, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti.

Zaradi delnega pritožbenega uspeha je odpadel izrek o stroških pritožbenega postopka.