Jedro

Ob tem, ko torej iz razlogov sodišča prve stopnje, ki ne sledi zagovoru storilke zaradi izpovedbe policista A. A., v zvezi z neizvedbo dokaza z zaslišanjem policista B. B. izhaja zgolj, da njegova izpovedba zagotovo ne bi vplivala na ugotovljeno dejansko stanje ter da ni več zaposlen pri policiji, se pritožbeni očitki o podani kršitvi po drugem odstavku 155. člena ZP-1 izkažejo za utemeljene, saj je dokazna ocena sodišča prve stopnje tako pomanjkljiva, da je to vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost izpodbijane sodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zahtevi za sodno varstvo (ZSV) storilke delno ugodilo in izpodbijani plačilni nalog (PN) Policijske postaje Žalec, št. 0000122168992 z dne 4. 12. 2020 spremenilo tako, da je storilki v delu, ki se nanaša na prekršek po desetem odstavku 101. člena ZPrCP namesto globe 500,00 EUR izreklo opomin, v preostalem delu (za prekršek po drugem odstavku 7. člena ZJRM-1) pa je ZSV zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani PN. Odločilo je, da se sodna taksa ne določi. 2. Zoper sodbo se pritožuje zagovornica storilke zaradi bistvene kršitve določb postopka, kršitve materialnih določb zakona ali predpisa, ki določa prekršek ter zaradi odločitve o sankcijah po 1., 2. in 4. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijane sodbe tako, da se ZSV v celoti ugodi in postopek o prekršku zoper storilko ustavi oziroma podredno razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je prekrškovni organ s PN z dne 4. 12. 2020 storilki očital, da tega dne ob 11.42 uri kot voznica kolesa ni ustavila svojega vozila, kljub temu, da sta jo policista s pomočjo modrih svetilk in kratkega zvočnega signala na službenem vozilu ustavljala 4 krat, ko pa sta policista preprečila njeno nadaljnjo vožnjo s tem, da sta ji zaprla pot, pa ju je pričela zmerjati z lenuhi in nesposobneži. 5. Storilka se je v ZSV branila s trditvami, (-) da niti ne ve, kaj se ji očita, ker opisa dejanskega stanja ni prejela, iz PN pa konkretizacija ne izhaja, (-) da očitanih prekrškov ni storila, saj ni bilo nobenega razloga za njeno ustavitev s strani policistov, ker se je povsem pravilno peljala po cesti, (-) da policistom ni izrekla nobenih žaljivih besed, temveč je rekla le, da jo po krivici gonijo kot psa ter (-) da sta se policista drla na njo oziroma z njo neprimerno komunicirala in ne obratno. V zvezi s temi trditvami je sodišču prve stopnje predlagala lastno zaslišanje.

6. V dopolnjenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje med drugim (poleg vpogleda v listinske dokaze) tudi zaslišalo storilko in policista A. A., policista B. B. pa ne, saj njegova izpovedba zagotovo ne bi vplivala na ugotovljeno dejansko stanje v zadevi, prav tako pa ni več zaposlen na policiji.

Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da sta storilko kritičnega dne ustavila policista PP Žalec, konkretno policist A. A. in policist B. B. ter da je policist A. A. ovrgel zagovor storilke, pri čemer sodišče prve stopnje prepričljivi in podrobni izpovedbi priče A. A., ki je bila skladna z opisom dejanskega stanja, v celoti sledi, saj jo ocenjuje kot verodostojno.

7. Skladno s prvim odstavkom 68. člena ZP-1 mora sodišče po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku, razen v primeru obdolženčevega priznanja. Enako skrbno mora preiskati okoliščine in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist. Po določbi drugega odstavka 133. člena ZP-1 mora sodišče vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi, na podlagi takšne presoje pa ugotoviti, katero dejstvo se šteje za dokazano ali nedokazano.

8. Pritožba sodišču prve stopnje očita pomanjkljivost dokazne ocene in zatrjuje njeno neustreznost v smislu določbe 133. člena ZP-1 ter posledično kršitev določbe 68. člena ZP-1. Pritrditi je pritožbi, da usklajenost izpovedbe policista A. A. z opisom dejanskega stanja ne utemeljuje tudi njegove verodostojnosti, saj kot pravilno izpostavlja pritožba, je opis dejanskega stanja policistom pred samim zaslišanjem dostopen in si ga lahko preberejo v lastnem prekrškovnem spisu. Ob tem, ko torej iz razlogov sodišča prve stopnje, ki ne sledi zagovoru storilke zaradi izpovedbe policista A. A., v zvezi z neizvedbo dokaza z zaslišanjem policista B.B. izhaja zgolj, da njegova izpovedba zagotovo ne bi vplivala na ugotovljeno dejansko stanje ter da ni več zaposlen pri policiji, se pritožbeni očitki o podani kršitvi po drugem odstavku 155. člena ZP-1 izkažejo za utemeljene, saj je dokazna ocena sodišča prve stopnje tako pomanjkljiva, da je to vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost izpodbijane sodbe. Izpodbijana odločitev je tako obremenjena s kršitvijo po drugem odstavku 155. člena ZP-1. 9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornice storilke ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, saj glede na naravo kršitve ocenilo, da ugotovljene kršitve ne more samo odpraviti (peti odstavek 163. člena ZP-1). Ker je pritožbi ugodilo že iz navedenih razlogov, se v presojo ostalih pritožbenih navedb ni spuščalo.

10. Sodišče prve stopnje bo moralo ponovno odločiti o storilkini ZSV, vendar pri tem po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku. Pri tem naj bo pozorno, da bo enako skrbno preiskalo vse okoliščine in ugotovilo tako dejstva, ki storilko obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so ji v korist. V kolikor bo želelo sprejeti ustrezno dokazno oceno izpovedbe zaslišane storilke oziroma v kolikor bo želelo zaključiti, da storilka s trditvami v ZSV v postopku ni uspela vzbuditi dvoma v ugotovljeno dejansko stanje prekrškovnega organa, zgolj nasprotna izpovedba policista A. A., ob tem, ko iz podatkov spisa izhaja, da sta storilko ustavljala dva policista, verjetno ne bo zadoščala, zato naj razmisli tudi o zaslišanju priče B.B. Le tako izveden dokazni postopek bo lahko na podlagi pravilne, kritične in natančne dokazne ocene vseh izvedenih dokazov ponudil odgovor na vprašanje, ali je storilka za očitane prekrške tudi odgovorna. V kolikor bo zaključilo, da je ZSV storilke neutemeljena, pa naj bo pozorno tudi na obrazložitev v zvezi s tem, ali v postopku ugotovljene okoliščine morebiti ne utemeljujejo uporabe omilitvenih predpisov oziroma predpisov o nadomestni sankciji.