U-I-115/98

4.6.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude mag. Lojzeta Cafute iz Sežane na seji dne 4. junija 1998

s k l e n i l o:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 9. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 20/98) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnik s pobudo, vloženo dne 25.3.1998 in dopolnjeno dne 7.5.1998, izpodbija določbo 9. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-G). Meni, da je izpodbijana določba nejasna. Stranka bi morala že ob sprožitvi sodnega spora vedeti, kakšno takso bo plačala, če bo spor izgubila. Z izpodbijano določbo naj bi bilo kršeno načelo "rebus sic stantibus". Pobudnik svoj pravni interes za izpodbijanje navedene določbe utemeljuje s tem, da je leta 1994 in leta 1995 vložil tožbi pri Okrajnem sodišču v Sežani in tedaj tudi plačal sodni taksi. Pobudnik meni, da ni jasno, po kakšni tarifi naj bi plačal takso v primeru morebitne izgube spora. Navaja tudi, da je sprožil dva upravna spora zaradi odmere davka, o katerih še ni odločeno.

2.Pobudnik je bil z dopisom Ustavnega sodišča pozvan, da pove, v čem naj bi bila podana neskladnost izpodbijane določbe z Ustavo. Pobudnik v odgovoru na ta poziv ne zatrjuje izrecno neskladnosti s katero od ustavnih določb, iz njegovih navedb glede nejasnosti izpodbijane določbe pa je Ustavno sodišče sklepalo, da zatrjuje neskladnost z 2. členom Ustave. V tem okviru je tudi presojalo pobudo.

3.Po prvem odstavku 9. člena ZST-G se taksa za vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost do dneva uveljavitve tega zakona, plača po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Po določbi drugega odstavka tega člena pa se v primeru, ko je bila do uveljavitve zakona plačana taksa za dejanje, ki bo opravljeno po uveljavitvi tega zakona, ne doplača taksa po tem zakonu, preveč plačana taksa pa se ne vrne. Izpodbijana določba ni niti nedoločena niti nejasna, da bi bil zato utemeljen očitek o njeni neskladnosti z načeli pravne države.

4.Po določbi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90 ter Uradni list RS, št. 14/91, 38/96 in 20/98 - v nadaljevanju: ZST) je treba takso plačati takrat, ko nastane taksna obveznost. Drugi odstavek tega člena pa določa, kdaj glede posameznih vrst vlog oziroma dejanj, za katere se plačuje sodna taksa, nastane taksna obveznost. Taksna obveznost za vlogo, s katero se sproži sodni postopek, nastane po 1. točki drugega odstavka 4. člena ZST takrat, ko se vloga vloži. Za vloge, ki jih omenja pobudnik, je torej taksna obveznost že nastala ob njihovi vložitvi, kar pomeni, da bi sodišče višino sodne takse zanje glede na določbo prvega odstavka 9. člena ZST-G, če do uveljavitve ZST-G te še ne bi bile plačane, prav tako moralo odmeriti po predpisih, ki so veljali v času nastanka taksne obveznosti - to je v času vložitve vloge. Če postopek pred sodiščem teče po pravilih pravdnega postopka (po določbah Zakona o pravdnem postopku, Uradni list SFRJ, št. 4/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 57/89, 20/90 in 27/90), predstavljajo sodne takse pravdne stroške, ki jih mora plačati tisti, ki mora plačati stroške postopka. Tudi pri tem je treba upoštevati, da se višina sodne takse za posamezno vlogo ali dejanje vselej obračuna po času nastanka taksne obveznosti - torej v višini, v kateri je bila odmerjena in tudi dejansko plačana. Določbe o vrnitvi neutemeljeno plačane ali previsoko odmerjene sodne takse vsebuje tudi ZST v členih 33 do 36. V upravnem sporu ima stranka, če uspe, po določbi prvega odstavka 36. člena ZST pravico zahtevati vrnitev plačane takse za tožbo, po tarifni številki 28 pa ji v primeru uspeha tudi ni treba plačati sodne takse za odločbo.

5.Iz določbe 9. člena ZST-G je torej povsem jasno razvidno, po katerih predpisih in po kateri tarifi, ki določa višino sodne takse, mora sodišče v vsakem konkretnem primeru odmeriti sodno takso. Zato je pobudnikov očitek o neskladnosti z 2. členom Ustave očitno neutemeljen. Zgolj zaradi tega, ker pobudnik meni, da bi zakonodajalec moral za prehodni čas ob uveljavitvi novih predpisov uveljaviti po vsebini drugačno pravilo, to je pravilo, po katerem bi za vse že uvedene sodne postopke ne glede na to, kdaj se bodo končali, veljala taksna tarifa, ki je veljala ob njihovi sprožitvi, pa izpodbijana določba tudi ni v neskladju z 2. členom Ustave. Zato je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm ter sodnici in sodniki dr. Miroslava Geč - Korošec, dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, Franc Testen, dr. Lojze Ude, Dragica Wedam - Lukić in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :

dr. Lovro Šturm