Jedro

Če stranka v naloženem roku tožbe ne popravi tako, da bi bila sploh uporabna za obravnavo, jo sodišče zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožničino "tožbo za vrnitev listin, ki so bile pred zapuščinsko obravnavo umaknjene in so očividno načrtno izginile iz spisa". Zoper sklep se je pritožila tožnica. V laični vlogi navaja, da je tožbo vložila še po starem zakonu, zato sodišču očita, da je sodnica le čakala na priložnost, da bo zadevo lahko zavrgla. Zakaj pa me ni poklicala, se sprašuje, ter ravnala po 109.členu ZPP. Pravi, da je nekaj zadev že poslala na Vrhovno sodišče "za varstvo zakonitosti", kot se sama izraža, ter že napoveduje, da bo prav isto storila tudi s to zadevo. Pritožnica se čuti preganjano, zato namerava vložiti kazensko ovadbo, nasploh pa bo vse ozadje razkrila "v Vrhovnem sodišču" (pravilno: na Vrhovnem sodišču). Nazadnje pa nasprotuje ravnanju prvega sodišča, ki jo, kot sama pravi, poganja pisati pritožbo pri odvetniku. Pritožba ni utemeljena. Pritožnici je potrebno uvodoma pojasniti, da je Zakon o pravdnem postopku začel veljati devetdeseti dan po objavi v Uradnem listu, kar pomeni, da postopki pred sodišči od 15.julija 1999 dalje tečejo po novem zakonu. V prehodnih določbah so sicer navedene izjeme, med katere pa obravnavana zadeva ne sodi. Le-te se namreč nanašajo na procesne položaje, ko je bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana odločba, s katerim se je postopek končal ter bi stranka zaradi zamenjave zakona med prvostopnim in pritožbenim postopkom trpela pravno nedopustne posledice, ker bi posamezne določbe učinkovale retroaktivno. Dodatna pravila za prehodno obdobje določa še 499.člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki iz prav istega razloga kot je omenjeno zgoraj, določa poseben režim za opravo določenih procesnih dejanj, vendar pa se navedeno nanaša na navajanje novih dejstev in dokazov in ne na popravo tožbe. Ne glede na vse povedano pa mora tožba tako po novem kot po starem civilnem postopniku vsebovati vse, kar mora imeti vsaka vloga (to pomeni vse, da jo je moč obravnavati in da je razumljiva - 105. člen ZPP) ter posebne sestavine, ki jih 180. člen ZPP zahteva za tožbo (določen zahtevek, dejstva, na katera se zahtevek opira, dokaze, s katerimi se ta ugotavljajo ter potrdilo o plačilu sodne takse). Če tožba vsega navedenega ne vsebuje, sodišče tožnika pozove, naj jo v naloženem roku popravi (108.člen ZPP). V primeru, da je tožnik v tem roku ne popravi oziroma dopolni, jo sodišče zavrže. V obravnavani zadevi se je primerilo ravno to. Tožničina vloga je imela več pomankljivosti, ki jih je ugotovilo že prvo sodišče. Prvo sodišče je tožnico pozvalo, naj vlogo dopolni (sklep z dne 1.2.2000 - list.št. 7). Tožnica tega ni storila, marveč je sodišču poslala dopis, v katerem se čudi nad poslovanjem sodišča. Navedeno kajpada ni poprava vloge, zato je prvo sodišče ravnalo pravilno, ko je tožbo naposled zavrglo. Pritožbene navedbe s samim sklepom o zavrženju nimajo nikakršne zveze. Pritožnici pa je vseeno treba pojasniti, da je nihče ne naganja k odvetniku, marveč je bila s pravnim poukom poučena le o tem, da lahko pritožbo vloži bodisi sama bodisi po pooblaščencu. Res pa je, da mora biti pooblaščenec po novem zakonu odvetnik oziroma druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (87/3 čl. ZPP). Ker je pritožba neutemeljena ter prvo sodišče tudi ni zagrešilo nobenih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo.