Jedro

Zakonec, ki je preskrbljen, ne more od drugega zakonca uveljavljati preživnine, četudi brez svoje krivde ni zaposlen ali je nesposoben za delo. Dejstvo, da ima tožnica na podlagi izročilne pogodbe zagotovljeno preskrbo pri hčerki, pomeni, da ni brez sredstev za življenje.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na plačevanje preživnine po 10.000,00 Sit mesečeno v času od 7.12.1992 do 1.2.1993 in od tedaj dalje do 20.10.1993 po 20.000,00 Sit. Ugotovilo je, da je tožnica sposobna opravljati nekvalificirana dela in da bi se lahko zaposlila. Ne glede na to pa je tožnica preskrbljena. Njena hči se je namreč z izročilno pogodbo z dne 8.6.1991 zavezala, da bo za tožnico skrbela in svojo obveznost nasproti tožnici dejansko izvršuje. Tožnica je v letu 1993 prejemala tudi denarno pomoč od Centra za socialno delo v znesku 13.000,00 Sit mesečno.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo tožničini pritožbi tako, da je znižalo znesek pravdnih stroškov, ki jih mora tožnica povrniti tožencu, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prve stopnje. Tudi to sodišče je ugotovilo, da je tožnica preskrbljena, ker zanjo skrbi hčerka in ker prejema denarni dodatek od Centra za socialno delo. Soglašalo pa je tudi z ugotovitvijo, da je tožnica sposobna za delo.

Proti tej sodbi vlaga tožnica revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče obe sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sklicuje se na 44.čl. zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Navaja, da se je morala od toženca odseliti zaradi njegovega nasilja. Pojasnjuje, da preživninska obveznost hčerke P. po izročilni pogodbi še ni nastala, ker nova hiša še ni zgrajena. Zato hčerka zdaj izpolnjuje samo tisti del svojih obveznosti, ki se nanašajo na nego v primeru bolezni, pa še to le delno, ker tožnica nima dovoljenja za stalno bivanje v Avstriji. Sicer pa pogodbena obveznost ne more izključevati zakonske obveznosti. Opisuje še svoje in toženčeve premoženjske razmere in navaja, da nima sredstev za življenje, toženec pa ima zadostne dohodke, da bi lahko prispeval za njeno preživljanje.

Toženec na revizijo ni odgovoril in Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil (3. odst. 390. čl. ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče odloča na podlagi ugotovitev o dejanskem stanju, ki izhajajo iz sodbe prve in druge stopnje. Na te ugotovitve je vezano in jih ne preizkuša (3. odst. 385. čl. ZPP). Bistvena za odločitev v tej zadevi je ugotovitev, da je tožnica preskrbljena, ker zanjo skrbi hčerka v skladu z določili izročilne pogodbe z dne 8.6.1991 in ker je v času, v katerem uveljavlja preživnino, prejemala tudi denarni dodatek od Centra za socialno delo. Pri tem ne gre za to, da bi se s pogodbo izključila zakonska obveznost preživljanja, pač pa pomeni dejstvo, da ima tožnica zagotovljerno preskrbo pri hčerki, to da ni brez sredstev za življenje in da zato ni izpolnjen pogoj, ki ga 50. čl. ZZZDR določa za uveljavljanje preživnine enega zakonca nasproti drugemu. Zakonec, ki je preskrbljen, ne more od drugega zakoca uveljavljati preživnine, četudi brez svoje krivde ni zaposlen ali je nesposoben za delo. Bistveno je, da hčerka zavezanka po izročilni pogodbi svoje obveznosti dejansko izvršuje. Da je tako, pa je bilo izrecno ugotovljeno v postopku na prvi stopnji na podlagi izpovedi P.K., ki je bila zaslišana kot priča na glavni obravnavi dne 14.10.1993. Glede na ugotovitev, da ni izpolnjen pogoj nepreskrbljenosti po 50. čl. ZZZDR, tožnica ne more uveljavljati od toženca preživnine. Zato ostale okoliščine v zvezi s toženčevim premoženjskim stanjem in v zvezi z razlogi za tožničino odselitev od toženca za odločitev o tožničini pravici do preživnine niso pomembni. Neutemeljeno se tožnica v zvezi s preživnino sklicuje tudi na določbo 44. čl. ZZZDR. Ta določba res nalaga zakoncema medsebojno spoštovanje, zaupanje in pomoč, vendar pravico do preživnine ureja 50. čl. zakona in je zato ta določba podlaga z odločanje o preživninskem zahtevku enega zakonca nasproti drugemu.

Uveljavljani revizijski razlogi niso podani. Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393. čl. ZPP).