Jedro

V skladu s 1. alinejo 2. odst. v zvezi s 1. odst. 63. člena ZPIZ-2 je I. kategorija invalidnosti podana, če zavarovanec ni zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in več nima preostale delovne zmožnosti. Torej od trenutka popolne izgube zmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo. Datum nastanka invalidnosti je eden od relevantnih pogojev za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, vključno s pravico do invalidske pokojnine. Razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti je mogoča, ko in kadar so objektivno izkazane takšne spremembe psiho somatskega zdravstvenega stanja, ki zavarovanca popolnoma onesposablja za organizirano pridobitno delo. Čeprav po definiciji invalidnost ni le medicinska temveč tudi pravna in sociološka kategorija, gre pri datumu nastanka za strokovno medicinsko vprašanje, ki ga sodišče v skladu s 243. členom ZPP razčiščuje s sodno medicinskim izvedenstvom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (II. točke izreka o datumu priznane invalidske pokojnine) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva Delovnega sodišča v Celju.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo št. ... z dne 8. 8. 2016 v prvem in drugem odstavku izreka ter odločbo št. ... z dne 21. 5. 2016 v prvem odstavku izreka (I. tč. izreka), ker je presodilo, da zavrnitev novih pravic iz invalidskega zavarovanja ni zakonita. Tožnico je razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi poškodbe pri delu (80 %) in bolezni (20 %) ter ji od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe invalidnosti, to je od 1. 4. 2016 dalje priznalo pravico do invalidske pokojnine (II. tč. izreka). Tožencu je odredilo, da o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine odloči s posebno odločbo v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe (III. tč. izreka) in da za tožnico v 15 dneh na račun Delovnega sodišča v Celju povrne stroške postopka v višini 602,52 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. tč. izreka).

2. Zoper II. točko izreka sodbe v zvezi z datumom nastanka I. kategorije invalidnosti se pritožuje tožnica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga spremembo datuma uvrstitve v I. kategorijo invalidnosti ter plačilo stroškov pritožbe na račun Delovnega sodišča v Celju.

S priznanjem invalidske pokojnine od 1. 4. 2016 dalje se ne strinja, saj bi morala biti invalidnost ugotovljena za nazaj, ker naj bi po poškodbi na delu leta 1996 ostala pridobitno nezmožna. Razvrstitev v II. kategorijo je pravnomočna od 2003 dalje, čeprav bi že tedaj moralo priti do razvrstitve v I. kategorijo invalidnosti. Sodišče bi moralo upoštevati mnenje psihiatrinje dr. A.A., ki je o nezmožnosti za delo od 2013 dalje sicer pojasnjevala, da je na kakšnih drugih področjih na vprašanje lažje odgovoriti, vendar je prišlo do spremembe, saj je tožnica pričela jemati antipsihotike, kar je spremenilo psihično zdravstveno stanje. Od 21. 6. 2013 do 21. 5. 2016 je prišlo do poslabšanja psihičnega stanja, saj so posttravmatske stresne motnje, afektivne organske motnje in epileptiformne osebnostne motnje s pojavom paranoidnih reakcij objektivno vplivale na delazmožnost. Kljub temu je sodišče pri ugotavljanju nastanka I. kategorije invalidnosti izhajalo iz mnenja izvedenca B.B. in zmotno zaključilo, da je nastala 15. 3. 2016. V 18. točki sodbe razloguje, da je datum natančno določen, ker je povezan z magnetno resonanco in obsežnimi degenerativnimi spremembami vratne hrbtenice, mnenje in izpoved psihiatrinje pa ocenjuje za manj prepričljivo. dr. B.B. je datum I. kategorije invalidnosti vezal na izvid magnetne resonance, izvedenka psihiatrije pa na zdravljenje z Zolrix-om, čeprav je prvi somatskega, drugi pa psihičnega značaja. Ker so po mnenju psihiatrinje psihične težave posledica poškodbe pri delu, odločitev sodišča nasprotuje utemeljitvi, kar pomeni bistveno kršitev postopka. Z nagibanjem izvedenke na določitev datuma invalidnosti na čas po 21. 6. 2013 bi se strinjala, če bi sodišče I. kategorijo ugotovilo z dnem 21. 6. 2013, zato bo potrebno dopolniti dokazni postopek. Predlaga spremembo oz. razveljavitev sodbe v izpodbijanem delu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega dela II. točke izreka sodbe, ki je tudi v tem obsegu izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Ne gre za kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj razlogi o odločilnih dejstvih glede datuma nastanka I. kategorije invalidnosti niso nejasni ali sami s seboj v nasprotju, niti za kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker o odločilnih dejstvih ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe ter listinami oz. zapisi o medicinsko izvedenskih dokazih.

Izpodbijani del sodbe v II. točki izreka glede datuma priznane pravice do invalidske pokojnine od 1. 4. 2016 temelji na prepričljivo ugotovljenem datumu nastanka I. kategorije invalidnosti s temeljito obrazloženo dokazno oceno tega dela dejanskega stanja in pravilno uporabljenem materialnem pravu. Na pritožbene navedbe s tem v zvezi je potrebno poudariti predvsem naslednje.

5. V zadevi gre za spor zaradi novih pravic iz invalidskega zavarovanja na podlagi izpodbojne tožbe, vložene 16. 9. 2016 zoper odločbi z dne 8. 8. 2016 in 21. 5. 2016. Zahteva za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja je bila v predsodnem postopku zavrnjena, saj je IK I dne 24. 2. 2016 ocenila, da je pri tožnici zaradi psihosomatskega sindroma po poškodbi glave, mešane anksiozne in depresivne motnje, bolečin v vratu in križu od 16. 8. 1996 in še nadalje (zaradi poškodbe pri delu dne 5. 6. 1996) podana II. kategorija invalidnosti, ker je zmožna za delo v krajšem delovnem času 4-ure dnevno s stvarnimi razbremenitvami. Na podlagi iste medicinske dokumentacije pa je IK II dne 4. 8. 2016 ocenila, da je potrebno nadaljnje zdravljenje in ukrepi medicinske rehabilitacije, ki lahko vplivajo na spremembe v zdravstvenem stanju, zato je iz tega razloga tožnica še naprej invalid II. kategorije zaradi poškodbe pri delu. Sicer je bila tožnica v II. kategorijo invalidnosti zaradi poškodbe pri delu od 16. 8. 1996 razvrščena s sodbo opr. št. Ps 1872/1999 z dne 23. 9. 2003 s priznanimi pravicami iz naslova preostale delovne zmožnosti, tj. pravico do razporeditve oz. zaposlitve na drugem delu s stvarnimi razbremenitvami in časovno omejitvijo. Kasnejše uveljavljanje pravice na temelju I. kategorije invalidnosti v poznejših upravnih in sodnih postopkih (6. točka obrazložitve sodbe), ni bilo uspešno.

6. Šele v tem sodno socialnem sporu je izkazano takšno poslabšanje tožničinega zdravstvenega stanja, ki pomeni popolno izgubo delazmožnosti in je razlog za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti. Sicer je v pritožbenem postopku sporen le še datum nastanka I. kategorije, ki odločilno vpliva na datum upravičenosti do invalidske pokojnine, saj je ugoditveni del sodbe o odpravi zavrnilnih upravnih odločb ter priznanju pravice do invalidske pokojnine na temelju I. kategorije invalidnosti 80 % zaradi posledic poškodbe pri delu, 20 % zaradi bolezni, že pravnomočen. Vendar pa pritožba o razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti s 15. 3. 2016 ne more biti uspešna.

7. V skladu s 1. alinejo 2. odst. v zvezi s 1. odst. 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ-2) je I. kategorija invalidnosti podana, če zavarovanec ni zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in več nima preostale delovne zmožnosti. Torej od trenutka popolne izgube zmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo. Datum nastanka invalidnosti je eden od relevantnih pogojev za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, vključno s pravico do invalidske pokojnine. Razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti je mogoča, ko in kadar so objektivno izkazane takšne spremembe psiho somatskega zdravstvenega stanja, ki zavarovanca popolnoma onesposablja za organizirano pridobitno delo. Čeprav po definiciji invalidnost ni le medicinska temveč tudi pravna in sociološka kategorija, gre pri datumu nastanka za strokovno medicinsko vprašanje, ki ga sodišče v skladu s 243. členom ZPP razčiščuje s sodno medicinskim izvedenstvom, kot v obravnavani zadevi, saj samo s tovrstnim strokovnim znanjem ne razpolaga.

8. V pisnem izvedenskem mnenju specialista medicine dela, prometa in športa dr. B.B. in ustni izpovedi je tudi po presoji pritožbenega sodišča dovolj objektivizirane strokovno medicinske podlage za tožničino razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s 15. 3. 2016. Res je sicer izvedenka psihiatrične stroke poslabšanje psihičnega stanja ugotavljala po 21. 6. 2013, izjavljala, da naj tožnica ne bi bila pridobitno sposobna od 7. 10. 2015, ko so ji bila predpisana zdravila Zolrix in da je od 21. 6. 2013 do 21. 5. 2016 prišlo do poslabšanja psihičnega stanja, ki je objektivno vplivalo na delazmožnost. Vendar je potrebno pritrditi dokazni oceni sodišča prve stopnje, da izvedenka psihiatrične stroke dr. A.A. datuma popolne izgube delovne zmožnosti ni določno identificirala in da v pisnih navedbah ter ustni izpovedi ni bila dosledna. V zvezi s spornim datumom nastanka I. kategorije invalidnosti je celo izjavljala, da je na kakšnem drugem področju na to vprašanje lažje odgovoriti. Nedoločnost in neobjektiviziranost psihiatrične ocene je odločilni razlog, da je sodišče pri ugotavljanju datuma nastanka I. kategorije invalidnosti sledilo prepričljivi oceni specialista medicine dela, prometa in športa, uprti na objektivizirane medicinske izvide. Dokazno oceno o datumu nastanka I. kategorije invalidnosti je sprejelo skladno z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP, saj je rezultat vestnega, skrbnega ter analitično-sintetičnega vrednotenja vsakega dokaza posebej, vseh skupaj ter uspeha celotnega postopka.

9. Izpodbijani ugoditveni del II. točke izreka sodbe je obrazložen s prepričljivimi dejanskimi in pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja. Pravica do invalidske pokojnine je v skladu s 126. členom v zvezi s 41. členom ZPIZ-2 zakonito dosojena od prvega naslednjega meseca po nastanku spremembe invalidnosti (I. kategorija dne 15. 3. 2016), torej od 1. 4. 2016 dalje. Zaradi obrazloženega in ker preostala pritožbena izvajanja, vključno s predlagano dopolnitvijo dokaznega postopka, niso utemeljena, je na podlagi 353. člena ZPP potrebno pritožbo zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Torej razsoditi, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodne odločbe.

10. Ob takšnem pritožbenem izidu je glede na sklep Bpp 84/2020 z dne 31. 7. 2020 potrebno hkrati skleniti, da stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva Delovnega sodišča v Celju (II. točka izreka).

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.