Jedro

Pritožnica nedvomno nima denarnih sredstev (in ima zaprt transakcijski račun), zakaj kratkoročnih sredstev ni mogoče unovčiti in nameniti za plačilo dolžne sodne takse, pa je v predlogu ostalo nepojasnjeno in tožeča stranka mora posledice takšne opustitve nositi sama.

V obravnavanem primeru je bilo o zvišanem tožbenem zahtevku tožeče stranke že odločeno s sodbo z dne 19. 4. 2017. Plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 25. 5. 2017, ki je upošteval zvišani tožbeni zahtevek in se je nanašal na redni postopek, tako niti ni bilo več procesna predpostavka za odločitev sodišča prve stopnje o tožbenem zahtevku tožeče stranke. Bistvo določb II. poglavja ZST-1 o taksnih ugodnostih je v zagotavljanju strankine pravice do sodnega varstva. Pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS pa je bila tožeči stranki zagotovljena s tem, ko je sodišče prve stopnje o njenem tožbenem zahtevku odločilo, kljub njenemu neplačilu sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se zavrne predlog tožeče stranke za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse za redni pravdni postopek.

2. Tožeča stranka citirani sklep pritožbeno izpodbija. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožečo stranko oprosti oziroma delno oprosti plačila sodne takse za (redni) postopek, in sicer v višini 5.908,00 EUR, tako da je tožeča stranka dolžna za redni postopek na prvi stopnji plačati 44,00 EUR. Podredno, v kolikor pritožbeno sodišče navedenemu predlogu ne bi ugodilo, pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za odlog plačila sodne takse, in sicer do izdaje pravnomočne odločbe v tej pravdi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da iz določbe četrtega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah2 (v nadaljevanju ZST-1) izhaja, da je za delno oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse potrebno, da sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer (1) da stranka nima sredstev za plačilo celotne takse in (2) da jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Ob upoštevanju navedenega, trditvene podlage iz predloga ter preveritve podatkov iz izjave o premoženjskem stanju je nato ugotovilo, da je v obravnavanem primeru izpolnjen zgolj prvi (izkazano je, da tožeča stranka nima sredstev za plačilo sodne takse), ne pa tudi drugi pogoj.

5. Tožeča stranka ugotovitev, da drugi pogoj ni izpolnjen, pritožbeno graja, in sicer iz razloga zmotne uporabe materialnega prava ter posledične zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Po presoji pritožbenega sodišča neutemeljeno. Tožeča stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek namreč ni ponudila trditev, s katerimi bi utemeljila navedbo, da sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti. Navedla je sicer, da je njeno sedanje finančno oziroma premoženjsko stanje tako slabo, da nima sredstev za plačilo takse (in da je to posledica težke poslovne in finančne situacije ter preteklih protipravnih ravnanj tožene stranke) oziroma da sredstev za plačilo takse nikakor ne more zagotoviti do izdaje pravnomočne odločbe brez ogrožanja svoje dejavnosti (zaradi česar je ugotoviti, da je pritožnica v zvezi z oprostitvijo plačila takse drugi pogoj iz četrtega odstavka 11. člena ZST-1 v predlogu sama interpretirala drugače, kot ga interpretira v obravnavani pritožbi), ne pa tudi, zakaj jih ne more zagotoviti. Zgolj z navedbo, da zaradi blokade transakcijskega računa v tako kratkem času ne more zagotoviti sredstev za plačilo sodne takse, po presoji pritožbenega sodišča drugemu pogoju za oprostitev iz četrtega odstavka 11. člena ZST-1 ni zadostila.

6. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da je tožeča stranka v predlogu navedla, da so njena kratkoročna sredstva na dan 31. 12. 2016 znašala 189.554,00 EUR, pri čemer pa ni pojasnila, kaj ta sredstva predstavljajo in ali jih je mogoče unovčiti. Ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka nima sredstev, je torej pravilna zgolj delno (nima pa za posledico drugačne odločitve v tej zadevi - pomeni, da celo prvi pogoj za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse ni izpolnjen). Pritožnica nedvomno nima denarnih sredstev (in ima zaprt transakcijski račun), zakaj kratkoročnih sredstev ni mogoče unovčiti in nameniti za plačilo dolžne sodne takse, pa je v predlogu ostalo nepojasnjeno in tožeča stranka mora posledice takšne opustitve nositi sama.

7. Odločitev prvostopenjskega sodišča, da predlog za nobeno taksno olajšavo ni utemeljen, se po povedanem torej izkaže kot pravilna. Poleg tega je zmotno pritožbeno navajanje, da z neoprostitvijo plačila sodne takse, tožeči stranki ne bo zagotovljena možnost sodnega varstva njenih pravic. Določbe ZST-1 glede oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks se smiselno uporabljajo za pravne osebe glede plačila takse za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če te nimajo sredstev za plačilo celotne takse ali jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (četrti odstavek 11. člena ZST-1 v zvezi z 8. členom ZST-1). O taksnih olajšavah pri pravnih osebah je torej dopustno odločati le, če je sodna taksa procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča. 8. V obravnavanem primeru je bilo o zvišanem tožbenem zahtevku tožeče stranke že odločeno s sodbo z dne 19. 4. 2017. Plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 25. 5. 2017, ki je upošteval zvišani tožbeni zahtevek in se je nanašal na redni postopek, tako niti ni bilo več procesna predpostavka za odločitev sodišča prve stopnje o tožbenem zahtevku tožeče stranke. Bistvo določb II. poglavja ZST-1 o taksnih ugodnostih je v zagotavljanju strankine pravice do sodnega varstva. Pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS pa je bila tožeči stranki zagotovljena s tem, ko je sodišče prve stopnje o njenem tožbenem zahtevku odločilo, kljub njenemu neplačilu sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

9. K navedenemu pa pritožbeno sodišče sklepno dodaja še sledeče. Pritožnica neutemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 12. 9. 2014 plačilo sodne takse za redni postopek (v višini 1.893,00 EUR) odložilo do izdaje pravnomočne odločbe v predmetnem pravdnem postopku in da bi sodišče prve stopnje - ko je odločalo o predlogu za taksno oprostitev z dne 12. 6. 2017 - to moralo upoštevati ter dodatnega predloga za odlog plačila sodne takse za zvišani tožbeni zahtevek ne bi smelo zavrniti. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12. 9. 2014 plačilo sodne takse za redni postopek odložilo do izdaje končne odločbe (tretji odstavek 11. člena ZST-1), tj. končne odločbe v postopku pred sodiščem prve stopnje. To pa pomeni, da je sodna taksa za redni postopek v plačilo zapadla dne 19. 4. 2017 (z izdajo sodbe in sklepa VII Pg 3341/2014). Doplačila sodne takse po plačilnem nalogu z dne 25. 5. 2017 na podlagi sklepa z dne 12. 9. 2014 nikakor ni bilo mogoče odložiti do izdaje pravnomočne odločbe v tem postopku. Prvi odstavek 13. člena ZST-1 v tem primeru ne pride v poštev.

10. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena za zadevo. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

1 Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14 in 48/15 - odl. US. 2 Uradni list RS, št. 37/2008, 97/2010, 29/2013 - skl. US, 21/2013 - ZP-1H, 63/2013, 89/2013 - odl. US, 111/2013 - ZP-1I, 40/2014 - skl. US, 58/2014 - odl. US.