Jedro

Po določbi 4. odst. tar. št. 1 je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25% po tar. št. 1 v primerih, če je rubež neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih predmetov. Navedeno določilo tarife je po presoji pritožbenega sodišča treba razlagati tako, da izvršitelju pripada plačilo v primeru, če odide na kraj razpisanega rubeža, pa tega ne opravi, ker na primer dolžnika ni doma ali ugotovi, da se je preselil ali ne more vstopiti tisti trenutek v stanovanje in v podobnih primerih.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je izvršitelj F.S. upravičen do plačila za storitve, obračunane dne 28.02.2006, v višini 97,33 EUR. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da izvršitelju v skladu s tar. št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur.l. RS, št. 18/2003, v nadaljevanju: pravilnik) pripada 50 točk za seznanitev s spisom in vpisom v evidenco, 50 točk za pripravo in izračun zahtevka, 20 točk za sestavo obračuna upniku, po tar. št. 1 pravilnika pa pripada izvršitelju 200 točk za neizveden rubež premičnin. Sodišče je izvršitelju priznalo skupno 320 točk, skupaj s potnimi stroški in materialnimi stroški to znaša 80,79 EUR, na navedeni znesek je obračunalo še 20% DDV v znesku 16,16 EUR in izvršitelju priznalo 97, 33 EUR.

Zakonita zastopnica ml. upnice v pritožbi navaja, da je citirani sklep neutemeljen. Sprašuje se, po katerem zakonu oziroma logiki je prisodila sodnica 200 točk izvršitelju, čeprav rubeža ni izvedel po tar. št. 1, saj piše v pravilniku: „Če je rubež neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe, oziroma ker ni rubljivih stvari, je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25% plačila po tej tar. št.“ Izvršitelj ni navedel nobenega od razlogov iz tega pravilnika, da se rubež ne bi izvedel. Pod tar. št. 16 pritožnica ni našla nikjer določenih 50 točk za pripravo in izračun zahtevka. V nadaljevanju pritožbe citira določbe pravilnika in Zakona o izvršbi(ZIZ) v zvezi z opravo izvršilnih dejanj po izvršitelju.

Pritožba ni utemeljena.

Iz spisovnega gradiva izhaja, da je izvršitelj dne 28.02.2006 dostavil sodišču poročilo in delni obračun upniku do 11.11.2005, v katerem je med drugim zahteval plačilo za neizveden rubež premičnin v višini 25% tarife oziroma 200 točk in za pripravo in izračun zahtevka 50 točk (ti dve postavki izpodbija pritožba). Priložil je tudi zapisnik o rubežu, iz katerega izhaja, da rubež ni bil opravljen, ker je bilo dolžnikovo stanovanje zaklenjeno in vstop nemogoč. Pri tem pritožbeno sodišče pripominja, da je naknadno izvršitelj še podrobno pojasnil, zakaj ni izvedel rubeža (list. št. 29) in je bil ta dopis posredovan tudi zakoniti zastopnici ml. upnice, torej je bila seznanjena, zakaj rubež ni bil izveden. Po določbi 4. odst. tar. št. 1 je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25% po tar. št. 1 v primerih, če je rubež neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih predmetov. Navedeno določilo tarife je po presoji pritožbenega sodišča treba razlagati tako, da izvršitelju pripada plačilo v primeru, če odide na kraj razpisanega rubeža, pa tega ne opravi, ker na primer dolžnika ni doma ali ugotovi, da se je preselil ali ne more vstopiti tisti trenutek v stanovanje in v podobnih primerih. Tako je bilo tudi v obravnavanem primeru. Zato je izvršitelj upravičen do 200 točk. Vrednost terjatve (glavnica), ki je zapisana tudi v poročilu izvršitelja, je znašala 898.228,00 SIT, kar po tar. št. 1 predstavlja 800 točk, 25% pa 200 točk, zato je v tem delu pritožba neutemeljena. Sodišče prve stopnje je zapisalo, da je izvršitelju priznalo 50 točk za pripravo in izračun zahtevka. Tar. št. 16 res ne določa, da izvršitelju pripada plačilo za pripravo in izračun zahtevka, ampak mu za pripravo obračuna zamudnih obresti pripada plačilo v vrednosti 50 točk. Na zapisniku o rubežu je zapisan znesek 900.321,40 SIT, kar pomeni, da je pripravil tudi obračun obresti, zato mu pripada tudi zahtevanih 50 točk. Napačen zapis te postavke v izpodbijanem sklepu ni vplival na pravilnost odločitve. Ostale pritožbene navedbe za odločitev niso relevantne. Pritožba ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče ni zasledilo nobene uradoma upoštevne kršitve (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ).