Jedro

Na podlagi tretjega in četrtega odstavka 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravna dejanja sama le, če ima opravljen pravniški državni izpit, drugače pa le po pooblaščencu, ki je odvetnik, saj v nasprotnem primeru sodišče izredno pravno sredstvo zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tako predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje, kot njegov predlog za obnovo postopka.

2. Tožnik v laični pritožbi vsebinsko podrobno pojasnjuje razloge, zaradi katerih je nepravilno izvedensko mnenje toženca iz leta 1994. Po njegovem mnenju toženec v izvedenskem mnenju ni upošteval vseh tožnikovih poškodb, kar dokazuje tudi potrdilo UKC iz leta 1999. Toženec kot izvedenec bi moral biti izločen v postopku, v katerem je izdelal izvedensko mnenje. V tem postopku je treba upoštevati tudi dejstva, ki so bila ugotovljena v pravdni zadevi P 273/98. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi tretjega in četrtega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravna dejanja sama le, če ima opravljen pravniški državni izpit, drugače pa le po pooblaščencu, ki je odvetnik, ker v nasprotnem primeru sodišče zavrže izredno pravno sredstvo (tretji in četrti odstavek 86. člena v zvezi z 91. členom ZPP). Ker izrednega pravnega sredstva ni vložila oseba, ki bi izpolnjevala navedene procesne predpostavke, je sodišče prve stopnje tožnikov predlog za obnovo postopka, ki je izredno pravno sredstvo, utemeljeno zavrnilo.

5. Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena ZPP). Tožnik ne pojasni, kateri narok oziroma rok za opravo procesnega dejanja je zamudil, zaradi katerega uveljavlja predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotavlja, da je vlogo tožnika, s katero predlaga vrnitev v prejšnje stanje, mogoče razumeti na način, da tožnik zahteva vrnitev v prejšnje stanje z namenom, da bi sodišče znova odločalo o že pravnomočno rešeni zadevi, čemur pa institut vrnitve v prejšnje stanje ni namenjen.

6. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih pomanjkljivosti, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) in ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).