Jedro

Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenim navedbam, da dolžnica ni insolventna. Zgolj izražen namen za obročno poplačilo dolga pri več kot dve leti trajajočem predhodnem postopku o začetku stečajnega postopka ne zadostuje zato, da bi lahko pritožbeno sodišče ugotovilo, da ni podana insolventnost pritožnice.

Izrek

Pritožba dolžnice in družbenice A. A. se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnico B., d. o. o., za upravitelja imenovalo C. C., ki opravlja naloge in pristojnosti upraviteljev v postopku prek pravno organizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s podatki upraviteljice v insolvenčnih postopkih C. C. s. p. 2. Zoper takšen sklep sta se z enotno pritožbo pritožili dolžnica in njena družbenica A. A. iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa zato, ker dolžnica ni insolventna, saj bo poravnala vse obveznosti in ni stečajnega upnika, zaradi katerega bi se moral nad njo začeti stečajni postopek.

3. Pritožba je bila v odgovor poslana predlagateljici postopka in upnici Republiki Sloveniji (RS), ki je odgovorila, da je pritožba neutemeljena in naj jo višje sodišče zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom povsem pravilno ugotovilo, da je predlog za začetek stečajnega postopka podala upravičena upnica, to je Republika Slovenija, saj je dolžnica iz naslova neplačanih davčnih obveznosti dolgovala na dan 31. 12. 2021 21.656,00 EUR, čemur pritožba ne oporeka, ravno nasprotno, celo izrecno priznava. Sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi, da je v vmesnem času dolžnica že plačala nekaj dolga, tako da je na dan 7. 5. 2024 dolg dolžnice do upnice RS znašal še 9.347,99 EUR iz naslova neplačanega DDV.

6. Upnica je plačilo zapadlih davčnih obveznosti terjala tudi z davčno izvršbo na dolžničina denarna sredstva in z davčno izvršbo na premičnine. Ta izvršba ni bila realizirana, saj dolžnica ni imela sredstev na računu, niti ni posedovala premičnin, ki bi bile predmet rubeža. Upnica je tudi navedla, da dolžnica nima nepremičnin. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da je dolžnica trajneje nelikvidna in dolgoročno plačilno nesposobna in da je zato podana njena insolventnost. Upnica se je namreč sklicevala na obstoj zakonske domneve trajne nelikvidnosti iz 2. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena Zakon o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), saj sredstva dolžnice na njenih računih niso zadoščale za izvršitev sklepov izvršbi in je tako stanje trajalo neprekinjeno zadnjih 60 dni (sklep o izvršbi FURS z dne 30. 5. 2022 in 18. 5. 2021).

7. Zadnjega naroka za obravnavanje predloga za začetek stečajnega postopka se zakonita zastopnica dolžnice ni udeležila. Šele 27. 2. 2024 je upnici poslala vlogo za obročno plačilo davka in ker so bile ugotovljene pomanjkljivosti, je upnica dolžnico 28. 2. 2024 pozvala, da predloži ustrezne dokumente v zvezi z vlogo za obročno plačilo dolga iz naslova DDV, vendar dolžnica vloge ni dopolnila, zato je bila njena vloga za obročno plačilo zavrnjena.

8. Glede na navedeno ni mogoče slediti pritožbenim navedbam dolžnice, da ni insolventna. Ponavlja, kar je ugotovilo že sodišče prve stopnje, da je del svoje obveznosti že poravnala in da znaša njen dolg na dan 3. 7. 2024 9.317,99 EUR iz naslova neplačanega DDV. Ponovi, da glede tega ni uspela doseči dogovora o obročnem plačilu z upnico in da ima resen namen celotno obveznost poravnati in zato niso podani razlogi insolventnosti. Poleg tega nima drugih upnikov.

9. Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenim navedbam, da dolžnica ni insolventna. Zgolj izražen namen za obročno poplačilo dolga pri več kot dve leti trajajočem predhodnem postopku o začetku stečajnega postopka ne zadostuje zato, da bi lahko pritožbeno sodišče ugotovilo, da ni podana insolventnost pritožnice. Kot izhaja tudi iz samega odgovora na pritožbo predlagateljice in upnice na dan 22. 7. 2024 je na kartici dolžnice zaznamovan davčni dolg v znesku 13.347,99 EUR. Tudi sicer dolžnica po mnenju predlagateljice ni predlagala nobenega konkretnega načrta za poplačilo dolga, zato je utemeljeno vztrajala pri začetku stečajnega postopka in pritožbeno sodišče ni našlo razlogov, ki bi kazali na to, da je dolžnica solventna.

10. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker je ugotovilo, da izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, niso pa podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.