Jedro

Sodišče skladno z določbo 3. odstavka 214. člena ZPP predvsem oceni, ali je preklic v skladu z načelom vestnosti in vzajemnega zaupanja ter dobrih običajev. Za neupoštevanje preklica zadošča že, če se lahko stranki očita nezadostna skrbnost pri priznanju.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 130351/2010 z dne 21. 9. 2010 v 1. in 3. točki izreka ter tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, tožeči stranki pa je naložilo, da toženi stranki plača 40,00 EUR pravdnih stroškov z zamudnimi obrestmi.

2. Tožeča stranka se je zoper sodbo pritožila, uveljavljala je pritožbene razloge po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 338 člena ZPP in predlagala, da se pritožbi ugodi, sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila s predlogom, naj sodišče tožbeni zahtevek zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo pravdnih stroškov tožene stranke.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Za zavrnitev tožbenega zahtevka je sodišče prve stopnje kot odločilen štelo ugovor tožene stranke, ki ga je podala na naroku za glavno obravnavo, da ona s tožečo stranko ni sklenila gradbene pogodbe, na podlagi katere tožeča stranka vtožuje plačilo gradbeno obrtniških del, ki jih je opravila za toženo stranko in okoliščino, da tem trditvam tožeča stranka ni nasprotovala. Na podlagi vpogleda v Gradbeno pogodbo 3/2009 (A3) je ugotovilo, da je naročnik del S.S., zato je zaključilo, da tožena stranka ni pasivno legitimirana v tem sporu.

6. Tožeča stranka pravilno opozarja, da je toženec v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojnih listin (račun 2/2010 z dne 26. 1. 2010 – A5 in račun 3/2010 z dne 22. 1. 2010 – A6) priznal, da je upnik za dolžnika na stavbi na S. 9 opravljal gradbena dela ter da mu je za ta plačal, razen del po računu 2/2010 in delno del po računu 3/2010. Trdil je tudi, da je solastnik stavbe na S. 9 (kar v odgovoru na pritožbo sedaj zanika). Zato bi moralo sodišče prve stopnje v skladu z določbo 3. odstavka 214. člena ZPP, upoštevajoč vse okoliščine presoditi po prostem prepričanju, ali naj se šteje za priznano ali izpodbijano dejstvo, ki ga je toženec najprej priznal, potem pa popolnoma zanikal. Pri tem je pomembno, da sodišče predvsem oceni, ali je preklic v skladu z načelom vestnosti in vzajemnega zaupanja ter dobrih običajev. V skladu s pravno teorijo za neupoštevanje preklica zadošča že, če se lahko stranki očita nezadostna skrbnost pri priznanju (1).

7. Od presoje ali je bila tožena upravičena preklicati priznanje obstoja poslovnega razmerja s tožečo stranko, je odvisno vprašanje, ali je potrebno to dokazovati (1. odstavek 214. člena ZPP). Ker te presoje sodišče prve stopnje ni opravilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

8. Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo je pridržana za končno odločbo.

(1) Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV založba, 2. knjiga, J. Zobec, str. 368