Jedro

Odlok OOLO Nova Gorica skupaj z grafičnimi prilogami (ki so njegov sestavni del) je materialni pravni vir, torej pravno pravilo (in ne dokaz kot je zmotno stališče sodišč prve in druge stopnje). Pravna pravila pa se ne dokazujejo. Zanje velja načelo, da jih sodišče pozna po uradni dolžnosti (iura novit curia), pri čemer velja poudariti, da to pravilo ne velja le za zakonske predpise, temveč tudi za podzakonske predpise in za druge splošne akte.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo postopka zavrglo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljev zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje so predlagatelji vložili revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navajajo, da so že v rednem postopku sodišče opozorili, da Odlok okrajnega ljudskega odbora Gorica z dne 2. 3. 1957 (v nadaljevanju Odlok) ni popoln, saj je v 3. členu Odloka navedeno, da so grafične priloge sestavni del tega Odloka. Sodiščema prve in druge stopnje očitajo, da nista odgovorila na vprašanje, ali je grafična priloga Odloka samostojen dokaz. Ob stališču, da je grafična priloga samostojen dokaz, je namreč zaključek sodišč, da je bil ta dokaz (v rednem postopku) predlagan prepozno, napačen. Poudarjajo, da grafična priloga (ob uporabi Odloka) dokazuje, da so njihova zemljišča razvrščena v gradbene okoliše. Predlagajo, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijana sklepa razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Revizija je bila vročena nasprotni udeleženki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Iz 153. člena Ustave izhaja, da morajo biti zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo, ter da morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo in zakoni (prvi in tretji odstavek 153. člena Ustave). Navedena ustavna norma torej opredeljuje stopnjevitost oz. hierarhijo pravnih aktov. Predpisi pa morajo biti objavljeni, preden začno veljati. Državni predpisi se objavljajo v državnem uradnem listu, predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnem glasilu, ki ga te same določijo (154. člen Ustave). Torej ločimo državne in občinske predpise in najpogostejši splošni pravni akt, v katerem občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti, je odlok. Upoštevajoč navedeno je sporni Odlok okrajnega ljudskega odbora Gorica z dne 2. 3. 1957 skupaj z grafičnimi prilogami (ki so njegov sestavni del) materialni pravni vir, torej pravno pravilo (in ne dokaz kot je zmotno stališče sodišč prve in druge stopnje). Pravna pravila pa se ne dokazujejo. Zanje velja načelo, da jih sodišče pozna po uradni dolžnosti (iura novit curia), pri čemer velja poudariti, da to pravilo ne velja le za zakonske predpise, temveč tudi za podzakonske predpise in za druge splošne akte.

7. Ker revidenti v tu obravnavanem predlogu za obnovo postopka (dejansko) predlagajo obnovo postopka zaradi neuporabe materialnega pravnega vira v prejšnjem postopku, zmotna uporaba materialnega prava pa ni razlog za obnovo postopka (primerjaj 394. in 395. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo predlagateljev zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).