Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Nepredložitev akta o podržavljenju pomeni, da ima predlog za izdajo začasne odredbe takšno pomanjkljivost, da ga ni mogoče obravnavati, ker niti aktivna legitimacija ni verjetno izkazana.
Tožba se zavrne.
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Sekretariata za gospodarstvo občine z dne 25.5.1993. Prvostopni upravni organ je s tem sklepom zavrgel predlog za izdajo začasne odredbe po določbah zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij v zadevi denacionalizacije dela zasebnega podjetja Z.M., ki zadeva solastninski delež 5,4418 % kopališča. Tožena stranka v izpodbijani odločbi navaja, da je prvostopni upravni organ dne 19.4.1993 pozval tožnico na dopolnitev predloga za izdajo začasne odredbe, po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki ga je vložila 8.3.1993. Za dopolnitev vloge ji je dal na voljo 15 dni in jo opozoril, da bo predlog zavrgel, če ne bo predložila listine o podržavljanju, listine, s katero bo aktivna legitimacija vlagatelja verjetno izkazana, nadalje listine o državljanstvu osebe, ki ji je bilo premoženje podržavljeno in zemljiškoknjižnih izpiskov. Tožena stranka se sklicuje na 2. odstavek 68. člena zakona o splošnem upravnem postopku, ko ugotavlja, da vlagateljica kljub pismenemu pozivu in opozorilu na posledice, ni predložila zahtevane dokumentacije, niti ni prosila za podaljšanje roka. Zato je prvostopni upravni organ pravilno zavrgel predlog za izdajo začasne odredbe.
V tožbi tožeča stranka navaja, da k svojemu predlogu z dne 5.3.1993 res ni predložila vseh dokumentov. To pomanjkljivost je deloma odpravila z vlogo z dne 5.5.1993, s katero je posredovala upravnemu organu 11 prilog. Tožeča stranka je upravnim organom predložila vse listine, s katerimi razpolaga. Odločbe oziroma listine, da je bil pokojnemu M.Z. odvzet delež 5,4418 % na kopališču, tožeča stranka ne more predložiti, ker pristojni upravni ali sodni organi take odločbe nikoli niso izdali. Solastnika kopališča sta bila S.B. in M.Z., kar izhaja iz listin, ki jih je tožeča stranka predložila svoji pritožbi z dne 14.6.1993. Pokojni S.B. je svoj delež prostovoljno odstopil, M.Z. pa svojega solastninskega deleža na kopališču ni nikoli odstopil. M.Z. tudi nikoli ni prejel nobene odločbe, da se mu delež na kopališču odvzame. M.Z. v zemljiški knjigi ni zabeležen kot lastnik, kopališče je v zemljiški knjigi vpisano pri vložku št. 1203 kot SLP s pravico uporabe občine. Pokojnemu M.Z. je bilo premoženje odvzeto brez odločbe in je bil njegov bistveno manjši solastninski delež na kopališču očitno spregledan. Tega pa upravna organa prve in druge stopnje nista upoštevala. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.
V odgovoru na tožbo se tožena stranka sklicuje na razloge navedene v obrazložitvi odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.
Tožba ni utemeljena.
Po 12. členu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92 in 7/93) lahko pristojni organ z začasno odredbo odredi, če je dejanska in pravna podlaga predloga po vsebini in obsegu verjetno izkazana, da se podjetju ali lastniku podjetja prepove razpolaganje s stvarmi, ki so predmet zavarovanja, ter prepove delno ali popolno lastninsko preoblikovanje podjetja. Listina o podržavljenju je ena od bistvenih sestavin predloga za izdajo začasne odredbe kot ukrepa za zavarovanje premoženja, na katerega se zahtevek nanaša. S to listino se izkazuje ne samo obseg tega premoženja in pravna podlaga podržavljenja, ampak že aktivna legitimacija za vložitev predloga za izdajo začasne odredbe.
V obravnavani zadevi je nesporno, da tožeča stranka ni predložila akta o podržavljanju lastninskega deleža na kopališču, ki naj bi ga imel M.Z. Kljub pozivu upravnega organa tožeči stranki na dopolnitev v naknadno določenem roku tožeča stranka tega ni storila, z navedbo, da listine o podržavljanju ne more predložiti, ker ni bila nikoli izdana. Nepredložitev akta o podržavljanju pa pomeni, da ima predlog takšno pomanjkljivost, da ga ni mogoče obravnavati, ker niti aktivna legitimacija ni verjetno izkazana. Zato je odločitev o zavrženju predloga za izdajo začasno odredbe na podlagi 2. odstavka 68. člena ZUP pravilna.
Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). Določbe ZUP in ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot republiška predpisa v skladu 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).