Jedro

Ker je sodišče odločalo po uveljavitvi novega Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99 - Ur.l. RS št. 26/99), pritožbenih novot ni mogoče upoštevati, če pritožnik v pritožbi ni navedel, zakaj novih dejstev oz. novih dokazov brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o prenehanju delovnega razmerja tožnici z dne 6.8.1996, ugotovilo, da ji delovno razmerje ni prenehalo 2.8.1996, temveč ji še traja, da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo, ji priznati vse pravice iz dela in po delu za sporno obdobje od 3.8.1996 dalje ter vpisati v delovno knjižico manjkajočo delovno dobo, ji izplačati pripadajočo plačo s prispevki ter zamudnimi obrestmi, vse v 8 dneh, nadalje pa je dolžna izplačati tožnici tudi neizplačane plače za junij, julij in avgust 1996 v zneskih in zamudnimi obrestmi, kot so navedeni v sodbi, za iste mesece regres za malico, prav tako stroške prevoza, vse v zneskih in z zamudnimi obrestmi kot izhaja iz sodbe, ji izplačati regres za letni dopust za leto 1996 v bruto višini 102.000,00 tolarjev, oz. neto 82.427,00 tolarjev, z zamudnimi obrestmi od 1.8.1996 do plačila ter stroške sodne takse v višini 900,00 tolarjev, vse v 8 dneh. Sodišče je naložilo toženi stranki, da plača tudi stroške izračuna ZSSS, OO ... v višini 9.851,00 tolarjev, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, v 8 dneh. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka. V pritožbi navaja, da se ni udeležila glavne obravnave 18.11.1999, ker direktor tožene stranke biva na višjih obronkih Pohorja, 18.11.1999 pa je zaradi vremenskih razmer poslal opravičilo (sneženje in ledeni dež). Tožnice ne bodo v nobenem primeru sprejeli nazaj na delo, saj je 1.8.1996 lastnoročno podala izjavo o sporazumni prekinitvi dela, kar izhaja iz zapisnika z dne 30.9.1996. Tožena stranka sicer zagotavlja in potrjuje dolg za neizplačane neto plače, regres za malico ter prevoz na delo in z dela v višini 118.540,00 tolarjev, tožnici pa pripada tudi 4 dni in 3 ure letnega dopusta. Tožena stranka predlaga pritožbenemu sodišču, da njene dokaze in navedbe upošteva ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo opravičila tožene stranke o odsotnosti s prvega naroka za glavno obravnavo. Tožena stranka je opravičilo poslala po faksu na dan obravnave dne 18.11. 1999, ob 7.56 uri, obravnava pa je bila razpisana in opravljena istega dne šele ob 11. uri. Kljub eventualno slabšim vremenskim razmeram na višjih obronkih Pohorja bi se zastopnik tožene stranke obravnave lahko udeležil, zlasti glede na uradni zaznamek sodišča, da so bile vremenske razmere normalne, ceste prevozne in brez zastojev. Sodnik porotnik A.R. je celo povedal, da se je istega dne pripeljal na sodišče v Maribor iz Ljubljane, da je bila cesta suha in da je celotno razdaljo prevozil v 1.30 uri. Tudi sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi navedlo, da je obravnavo opravilo iz razloga, ker so bile vremenske razmere normalne, česar pritožba tožene stranke izrečno ne izpodbija in ne ponuja nasprotnih dokazov. Zato pritožbeno sodišče te pritožbene navedbe ni upoštevalo. Tudi pritožbenih navedb o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki na podlagi njene lastnoročne izjave ni mogoče upoštevati. Tožena stranka je tekom postopka pred sodiščem prve stopnje v ugovoru zoper navedbe tožnice v tožbi in v pripravljalni vlogi navedla samo to, da ugovarja izplačilom plače tožnice za mesece junij, julij in avgust, regresu za prehrano, prevoznim stroškom ter regresu za letni dopust, ničesar pa ni navedla v zvezi z zahtevkom za razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja z dne 6.8.1996. Zato je sodišče svojo odločitev utemeljeno oprlo na izpoved tožnice, ki je med drugim pojasnila, da ni nikoli podala izjave o prenehanju delovnega razmerja in tudi ne prošnje za sporazumno prenehanje delovnega razmerja, da je enkrat ob priliki prejema plače morala podpisati list, ki ga ni smela pogledati, pa tudi, da je bila zaslišana pri direktorju tožene stranke 30.9.1996, vendar zapisnika takrat ni hotela podpisati, ker je bilo zapisano, da je sama dala odpoved, kar pa ni res. Tožena stranka tekom postopka pred sodiščem prve stopnje torej sploh ni navedla, da naj bi tožnici zakonito prenehalo delovno razmerje (na podlagi sporazuma), tako da njene pritožbene navedbe in dokazi v zvezi s tem predlagajo pritožbeno novoto. Ker pa je sodišče v tej zadevi odločalo že po uveljavitvi novega Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99), teh pritožbenih novot ni mogoče upoštevati. 337. čl. ZPP namreč določa, da sme v pritožbi pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 286. čl. tega zakona. 2. odst. 286. čl. ZPP določa, da stranke lahko tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. Tožena stranka ne navaja tega, da teh novih dejstev oz. novih dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti oz. predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave, zaradi česar teh pritožbenih novot ni mogoče upoštevati. Sicer za spor ni več odločilno, vendar pa je tudi izjava o prenehanju delovnega razmerja z dne 1.8.1996 zelo vprašljiva, saj je na izjavi le tožničin podpis, v ostalem delu pa je bila natipkana. Kot izhaja iz fotokopije zapisnika z dne 30.9.1996 je tožnica tudi izrečno izjavila, da ji je bila ta izjava podtaknjena, ker sama ni želela prekiniti delovnega razmerja. Ta zapis torej odgovarja tudi izpovedi tožnice v postopku pred sodiščem prve stopnje. Ker tožena stranka tudi ni izrečno izpodbijala odločitve sodišča prve stopnje o nekoliko višje prisojenih zneskih neizplačanih plač za mesece junij, julij in avgust 1996, neizplačanega regresa za prehrano, prevoznih stroškov in regresa za letni dopust, kot jih sicer sama priznava v pritožbi (brez tega, da bi navedla, koliko točno odpade na v pritožbi priznane zneske plače, regresa za prehrano in prevoza na delo), zneski pa sicer izhajajo iz izračuna prikrajšanja za tožnico, pritožbeno sodišče ni ugotovilo utemeljenih razlogov za to, da bi razveljavljalo ali spreminjalo odločitev sodišča prve stopnje v točkah 4 do 9 izpodbijane sodbe. Glede na navedeno in v skladu z določbo 353. čl. ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v celoti potrdilo izpodbijano sodbo. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih tožena stranka s pritožbo ni zaznamovala.