Jedro

V obravnavani zadevi postopek razlastitve ni bil uveden, zato občina na podlagi petega odstavka 48. člena ZEN ne more biti predlagatelj postopka urejanja mej in parcelacije. Ker je odlok o kategorizaciji občinskih cest neustaven v delu, v katerem se nanaša na obravnavano javno pot, občina tudi na njegovi podlagi ne more biti predlagatelj postopka po 13. členu ZCes-1.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Maribor, št. 02112-1588/2012-2 z dne 22. 11. 2013se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 245,60 € z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zahteva Občine Sveta Ana za povrnitev stroškov tega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z zgoraj navedeno prvostopno odločbo se kot urejena evidentira meja med parcelami k.o. ... s sosednjimi parcelami 48/2 in 999/7 ter 156/1 in 373 v k.o. ... Grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškoknjižnimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami je priloga tega akta. Iz obrazložitve izhaja, da je Občina Sveta Ana v Slovenskih goricah po pooblaščenem geodetskem podjetju vložila zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejenega dela meje in parcelacije v zahtevi navedenih parcel. Priložen je bil elaborat po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN), Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru in Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1). Izveden je bil postopek za določitev in označitev meje v skladu s 13. členom ZCes-1 po zunanjem robu cestnega sveta.

V postopku so sodelovali lastniki oziroma upravljavci parcel. Lastnikom parcel, katerih meja se je urejala, in lastnikom sosednjih parcel je bila zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Parcelacija se je izvedla na zahtevo in pod pogoji upravljavca javnega dobra Občine Sveta Ana zaradi odmere obstoječe lokalne poti št. JP 704421 po stanju v naravi. Tožnika izjave o strinjanju s potekom predlagane meje nista podpisala. Prvostopni organ se sklicuje na četrti odstavek 14. člena ZCes-1 in ugotavlja, da podatki o mejah, novih delih mej in parcelah omogočajo njeno evidentiranje. V skladu z drugim odstavkom 40. člena in prvim odstavkom 52. člena ZEN ter četrtim odstavkom 14. člena ZCes-1 je geodetska uprava odločila v skrajšanem ugotovitvenem postopku.

Takšno odločitev je z v uvodu navedeno odločbo potrdilo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ki je pritožbo tožečih strank zoper zgoraj navedeno odločbo zavrnilo. Ministrstvo ugotavlja, da sta se tožnika skupaj s svojim pooblaščencem udeležila mejne obravnave, pri tem pa nista dovolila zamejničenja obstoječe javne poti št. JP 704421, prav tako nista podpisala zapisnika. Glede pritožbenega ugovora, da občina ni lastnica predmetnih zemljišč, drugostopni organ pojasnjuje, da gre v predmetni zadevi za to, da se obstoječe stanje uredi, kar pomeni, da se obstoječa pot, ki je kategorizirana, evidentira kot zemljiška parcela tudi v zemljiškem katastru in da se kasneje uredi tudi njen lastniški status. Gre za evidentiranje meje in parcelacijo javne ceste (javne poti) na podlagi ZEN in ZCes-1, po katerih je možno postopek sprožiti in voditi na zahtevo lastnika ali upravljalca javne ceste, kar pomeni, da je Občina Sveta Ana upravičeni vlagatelj zahtevka. Glede na dejstvo, da gre za obstoječo kategorizirano javno pot – občinsko javno cesto, ki v zemljiškem katastru ni evidentirana, in da se je zemljiško katastrsko stanje obstoječe poti urejalo na podlagi določbe četrtega odstavka 14. člena ZCes-1, na podlagi katere se meja ceste določi ob upoštevanju kriterijev za določitev cestnega sveta, soglasje tožnikov za tako izvedeno parcelacijo obstoječe javne poti, ki teče preko njunih zemljišč, ni potrebno. Glede nezakonitega in protiustavnega posega v njuno lastninsko pravico pa pritožbeni organ pojasnjuje, da se je predmetni postopek vodil zaradi odmere oziroma parcelacije kategorizirane občinske javne poti JP 704421 in posledično spremembe stanja podatkov v evidenci zemljiškega katastra. Za pravilnost in zakonitost upravnega postopka evidentiranja parcelacije po določbah ZEN in ZCes-1 ni pomembno, ali in kako bo upravljavec javnih cest uredil lastninskopravna in druga razmerja z lastniki zemljišč, po katerih poteka obstoječa javna pot. Z evidentiranjem parcelacije se ne posega v lastninsko pravico na predmetnih parcelah in parcelacija kot taka ne pomeni razpolaganja z zemljiščem v smislu razpolagalne komponente lastnine.

Tožeča stranka v vloženi tožbi navaja, da njenih nepremičnin ni mogoče šteti kot javno dobro in zato Občina Sveta Ana nima zakonske podlage in ne pravice, da sproži postopek evidentiranja meje in parcelacije, kot izhaja iz izpodbijane odločbe. Zahteva Občine Sveta Ana in izpodbijana odločba protiustavno posegata v lastninsko pravico tožečih strank. Občina Sveta Ana je z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest v Občini Sveta Ana del nepremičnin v lasti tožečih strank opredelila kot del javne poti št. JP 704421. Ta odlok pa je protiustaven, kot je Ustavno sodišče ugotovilo že v številnih odločbah. Za pridobitev predmetnih zemljišč bi Občina Sveta Ana morala izvesti postopek razlastitve. Sedaj je parcelacija izvedena, tožeči stranki pa nimata nobenega zagotovila, da bo občina s postopkom razlastitve dejansko pričela. Tožeči stranki glede na to nista dolžni trpeti posega v svojo nepremičnino. Razen tega je prvostopna odločba z dne 22. 11. 2013 tudi v nasprotju z odločbo istega organa z dne 19. 6. 2014, s katero je prvostopni organ po pravilnem postopku po naročilu izključnih lastnikov parcelo št. 27/1 spremenil v novo parcelo 27/5 iste k.o. Rezultat parcelacije v predmetni zadevi pa je zgolj razpršenost nepremičnin v lasti tožeče stranke ter poseganje občine glede določitve širitve poti, da si zagotovi boljši položaj v eventualnem primeru legalizacije. Občina Sveta Ana bi morala sprožiti postopek razlastitve in v okviru tega postopka naročiti odmero nepremičnine. Tako pa pogojev za sprožitev postopka parcelacije in evidentiranja meje ni imela. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi in v zemljiškem katastru ohrani stanje, kot je bilo pred izdajo napadene odločbe ter nato postopek ustavi oziroma podredno, da odločbo razveljavi in zadevo vrne v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Odgovor na tožbo je vložila tudi Občina Sveta Ana, ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu 3. alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da je bila predmetna pot že leta 1998 kategorizirana kot občinska pot, kategorizacijo pa je takrat izvedla Občina B., ki je kasneje razpadla na manjše občine, ena izmed njih pa je tudi Občina Sveta Ana. Po trasi že več desetletij poteka z gramozom utrjeno vozišče, ki povezuje tri vasi. Obstoječo kategorizacijo je povzela tudi Občina Sveta Ana, s tem pa se status te ceste ni spremenil. Občinska pot poteka po nepremičninah, ki so v lasti tožečih strank, Občina Sveta Ana pa je zemljišča od tožnikov želela že večkrat odkupiti, a do sporazuma ni prišlo. Občina bo izpeljala postopek razlastitve, ta pa ne vpliva na zakonitost izvedene parcelacije in odločbe, ki jo v tem postopku izpodbijata tožnika. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

Ostale prizadete stranke na tožbo niso odgovorile.

Tožeča stranka pri svojih stališčih vztraja tudi v vloženi pripravljalni vlogi.

Tožba je utemeljena.

Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi 13. in 14. člena ZCes-1, ki določata postopek za določitev in označitev meje ceste in določitev meje ceste v postopkih spreminjanja mej. Postopki urejanja in spreminjanja meje za določitev meje ceste in postopki za določitev meje ceste ter evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru se izvedejo na podlagi zahteve upravljavca ceste ali lastnika parcele, v primeru gradnje nove ceste pa na zahtevo pravne ali fizične osebe, ki je investitor po zakonu, ki ureja graditev objektov. Zahtevi mora biti priložen elaborat določitve meje ceste (peti odstavek 13. člena ZCes-1).

Po presoji sodišča sta 13. in 14. člen ZCes-1 namenjena določitvi in označitvi meje ceste v primeru, ko je ta v lasti upravljavca ceste, vendar meja ni določena oziroma označena. V predmetni zadevi ni sporno, da cesta JP 704421 teče po zemljiščih v zasebni lasti. Občina Sveta Ana svoj status upravljavca javne ceste utemeljuje z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest v Občini Sveta Ana, glede tega pa je treba pritrditi tožeči stranki, da je v skladu s številnimi odločbami Ustavnega sodišča RS (npr. U-I-289/12 z dne 24. 1. 2013 in U-I-194/12 z dne 24. 4. 2014) v delu, v katerem se nanaša na kategorizacijo javne ceste, ki teče po zasebnem zemljišču, neustaven. Javne ceste ureja 3. člen ZCes-1, ki pravi, da so javne ceste prometne površine splošnega pomena za promet in jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. Javne ceste so državne in občinske (prvi odstavek 39. člena ZCes-1), državne so v lasti Republike Slovenije, občinske pa so v lasti občin (drugi odstavek 39. člena ZCes-1). Občina določeno cesto kategorizira kot javno cesto, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.

Postopek razlastitve je urejen v 92. do 108. členu Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1). Tekom postopka razlastitve lahko upravni organ na podlagi predloga razlastitvenega upravičenca z odločbo dovoli izvedbo postopka za ureditev mej, parcelacije, merjenj, raziskav terena in drugih pripravljalnih del na nepremičninah, predvidenih za razlastitev (101. člen ZUreP-1). Temu sledi tudi peti odstavek 48. člena ZEN, ki določa da, če se parcelacija izvaja zaradi razlastitve, uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije zahteva razlastitveni upravičenec. Glede tega sodišče pojasnjuje, da status razlastitvenega upravičenca nastane šele z uvedbo postopka razlastitve. V obravnavani zadevi postopek razlastitve ni bil uveden, zato Občina Sveta Ana na tej podlagi ne more biti predlagatelj postopka urejanja mej in parcelacije.

Ker je Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Sveta Ana neustaven v delu, v katerem se nanaša na javno pot JP 704421, občina Sveta Ana tudi na njegovi podlagi ne more biti predlagatelj postopka po 13. členu ZCes-1. Ker sta upravna organa štela, da je Občina Sveta Ana lahko predlagatelj postopka, sta s tem napačno uporabila materialno pravo, zato je izpodbijana odločba nezakonita in jo je moralo sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpraviti in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrniti organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba glede na neustavnost Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Sveta Ana glede sporne javne poti, ki poteka po zemljišču v zasebni lasti, ter ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o zadevi.

Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v priglašeni višini 245,60 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami, v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

Stroške tega upravnega spora je priglasila tudi Občina Sveta Ana, sodišče pa je ob smiselni uporabi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki v primeru ugoditve tožbi, priznava stroške le tožeči stranki, njen zahtevek zavrnilo.