Jedro

Skrbnost dobrega gospodarja terja, da prevzemnik čeka preveri istovetnost podpisa na čeku s podpisom na čekovni karti.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek zoper prvotoženko. Drugotoženec je dolžan plačati tožnici 3.600,00 SIT, tretjetoženec 1.600,00 SIT, četrtotoženec 800,00 SIT, petotoženec 1.000,00 SIT in šestotoženec 800,00 SIT, vsi skupaj s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo, vsaka stranka pa trpi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo v ugoditvi tožbenemu zahtevku zoper šestotoženca (člen 365/1 Zakona o pravdnem postopku - Ur.l.SFRJ št. 4/77-29/90 - v nadaljnjem besedilu ZPP) vlaga slednji pritožbo, uveljavlja pritožbena razloga napačne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga zanj ugodno spremembo prvostopne sodbe oziroma njeno razveljavitev v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje ni ocenjevalo ravnanja šestotoženega, ki je bilo za postopek prodaje mesa v mesnici običajno. Ob predložitvi pravilno izpolnjenega čeka se opravi samo hitri vpogled na primerjavo številk, čeka, znesek, datum in, če je ček podpisan. Lastniki čekov, ki bodo čeke skupno z dokumenti, razstavljali na zadnjih sedežih avtomobila, bodo pač morali imeti večjo stopnjo odgovornosti. Prvostopno sodišče tudi ni pravilno uporabilo Pravilnika o načinu in postopku za vplačilo iztržka iz prejetih čekov občanov (Ur.l.SFRJ št. 81/89, 1/90 in 5/90 - v nadaljnjem besedilu Pravilnik). Tožnica ni postopala v skladu s Pravilnikom in ne more svoje malomarnosti prenesti na šestotoženko, ki je ravnala, kot je običajno in s primerno skrbnostjo.

Izvod pritožbe je sodišče prve stopnje vročilo nasprotni stranki, ki pa odgovora na pritožbo ni podala (člen 359/1 ZPP).

Pritožba ni utemeljena.

Pravda med tožnico in šestotožencem se tiče tožbenega zahtevka denarne terjatve, ki ne presega 8.000,00 SIT in gre tako za spor majhne vrednosti (člen 458/1 ZPP). Preizkus prvostopne sodbe v izpodbijanem delu je zato omejen (člen 467/1 ZPP). Pritožba ne uveljavlja pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Preizkus sodbe v izpodbijanem delu glede kršitev iz 2. odst. 354. člena ZPP, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (člen 365/2 v zvezi s členom 457 ZPP) pa pokaže, da takšne kršitve niso podane.

Pravno zmotno je pritožbeno sodišče, da je bil šestotoženec ob sprejemu vtoževanega čeka dolžan preveriti le, če je ček podpisan, ne pa tudi, če je ček podpisal in izdal njegov pravi lastnik. Ček je vrednostni papir, ki tako opravlja svojo legitimacijsko funkcijo (člen 240 Zakona o obligacijskih razmerjih - Ur.l.SFRJ št. 29/78, 39/85 in 57/89 - v nadaljnjem besedilu ZOR). Domneva se, da je zakoniti imetnik vrednostnega papirja tisti, ki ga ima, toda le ob pogoju skrbnega gospodarjenja. Šestotoženec ni ravnal s skrbnostjo dobrega strokovnjaka po členu 18/2 ZOR, ker ni preveril istovetnosti prinositelja čeka s čekovno karto in osebno izkaznico. Posledica ne dovolj skrbnega ravnanja je, da šestotoženec ob prevzemu čeka ni ugotovil, da gre za izdajo čeka po neupravičeni osebi in s ponarejenim podpisom. Podpis na čeku mora biti namreč istoveten s podpisom na čekovni karti. Ne zadostuje ugotovitev, da je ček podpisan. Ob potrebni skrbnosti, glede na s prvostopno sodbo ugotovljene lastnosti podpisov na ukradenih čekih prve toženke, bi šestotoženec mogel in moral ugotoviti, da gre za zlorabo oziroma izdajo nepristnega čeka. Prvostopna presoja pravnega razmerja kljub v pritožbi poudarjeni odgovornosti prvotoženke zaradi nepazljivega hranjenja čekovne karte in čekovnih blanketov, pravilno in ne v škodo šestotoženca zaključi, da delež njegove sokrivde terja povračilo 40 % nastale vtoževane škode. Pritožba očita tožnici kršitev Pravilnika, vendar takšnega svojega stališča ne obrazloži. Vsekakor pa ravnanje tožnice, katero je kritično presodilo že sodišče prve stopnje, ne more imeti takšnih posledic za šestotoženca, ki bi zmanjševale pomen njegovih opustitev ob prevzemu čeka, izdanega po neupravičeni osebi.

Sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu temelji na pravilni uporabi materialnega prava (člen 356 ZPP).

Ker niso podani v pritožbi uveljavljani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (člen 368 v zvezi s členom 357 ZPP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker ti stroški niso bili zaznamovani.

Predpisi bivše SFRJ so uporabljeni na podlagi člena 4/1 Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS št. 1/91-I).