Jedro

Pritožnik sme v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nova dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziorma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrega odstavka 286. člena ZPP. Nova dejstva in dokazi, ki so uveljavljani v nasprotju z omenjeno določbo, so nedopustne in zato neupoštevne pritožbene novote. Skladno z navedenim pritožbeno sodišče vseh v pritožbi vsebovanih nedopustnih pritožbenih novot ni upoštevalo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki 466,65 EUR pritožbenih stroškov.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (I.) ugodilo zahtevku za plačilo 12.807,14 EUR v roku 15 dni s pripadki, ki so podrobneje opredeljeni v izreku izpodbijane sodbe in se na tem mestu ne povzemajo, ter (II.) odločilo, da je tožena stranka (toženka) dolžna v roku 15 dni od prejema sodbe tožeči stranki (tožnici) plačati 44,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.3.2020 dalje do plačila in 2.252,13 EUR pravdnih stroškov, slednjih v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper predmetno sodbo je toženka pravočasno vložila (laično)1 pritožbo, katere vsebina se na tem mestu ne povzema, saj je razvidna iz nadaljevanja te obrazložitve, v katerem je odgovorjeno na vse pravno relevantne pritožbene očitke. K pritožbi je priložila kopije e-sporočila, splošnih pogojev in sistemskih pravil (priloge B4 do B6).

3. Tožnica v vsebinskem odgovoru na pritožbo odgovarja na pritožbene navedbe, pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev neutemeljene pritožbe ter povrnitev pravdnih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče izpostavlja, da v celoti soglaša s pravilno in popolno ugotovljenim dejanskim stanjem, ki je razvidno že iz izpodbijane sodbe in se zato na tem mestu ne povzema.

6. Skladno s prvim odstavkom 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nova dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziorma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrega odstavka 286. člena ZPP. Nova dejstva in dokazi, ki so uveljavljani v nasprotju z omenjeno določbo, so nedopustne in zato neupoštevne pritožbene novote. Skladno z navedenim pritožbeno sodišče vseh v pritožbi vsebovanih nedopustnih pritožbenih novot ni upoštevalo. Pritožbena navedba o sklenjeni pogodbi o dobavi energije med toženko in tožnico in z njo povezane druge pritožbene navedbe ter zaključki so nedopustne pritožbene novote (op. na prvi stopnji sojenja takšne pogodbe nihče ni niti omenil niti predložil), glede katerih toženka ne pojasni, zakaj predmetno zatrjuje šele v pritožbi. Enako velja za navedbe, da bi toženki tožnica lahko prihranila 20.000,00 EUR, da je bil objekt eno leto brez elektrike, da so popokale cevi, ipd.. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vsebino 15. člena pogodbe o dobavi toplote in dejstvo, da je takšno določilo vsebovano tudi v splošnih pogojih in sistemskih navodilih (glej razloge od 2o. do 22. točke obrazložitve izpodbijane sodbe). Predmetno je ugotovilo na podlagi izvedenih zaslišanj na drugem in zadnjem naroku za glavno obravnavo dne 21.3.2022, na katerem je bila toženka prisotna. Po vročitvi zapisnika o zaslišanjih je toženka vložila pripravljalno vlogo, s katero je izpodbijala verodostojnost priče, ki jo je predlagala tožnica, in k njej priložila kopijo e-sporočila (priloga B3, ki je enaka zgoraj omenjeni prilogi B4). Izpovedbi je nasprotovala v delu, da toženka nikoli ni zahtevala odklopa, in se sklicevala na e-sporočilo iz leta 2020, čeprav se spor nanaša na plačilo komunalnih storitev v letu 2018. Že sodišče prve stopnje omenjene vloge toženke iz razloga, ker je bila vložena po zaključku glavne obravnave, ni upoštevalo (glej 8. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). Te odločitve sodišča prve stopnje toženka s pritožbo ne izpodbija, pritožbeno sodišče pa v zvezi z njo ni zasledilo obstoja procesnih kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (glej 350. člen ZPP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je toženka že na omenjenem zadnjem naroku, na katerem je bila prisotna in na katerem je bilo izvedeno sporno zaslišanje, morala in mogla nasprotovati zatrjevano krivemu pričanju z dodatnimi navedbami in s predlaganjem dokaza, česar ni storila, medtem ko neupoštevanja njene vloge (s prilogo B3) s strani sodišča prve stopnje pritožbeno ne graja. Pritožbeno sodišče posledično ne vidi razlogov, da lahko predmetno uveljavlja šele s pritožbo (in s prilogo B4). Tudi sicer toženka v pritožbi ne podaja nobenih razlogov v smislu 337. člena ZPP, zakaj ugovor krivega pričanja v tem delu uveljavlja šele s pritožbo zoper sodbo. Gre za neupoštevne pritožbene novote, glede katerih velja vseeno pripomniti, da e-sporočilo iz leta 2020 (glej neupoštevano vlogo) ne kaže na krivo pričanje, saj se je v tem sporu obravnavalo ravnanje toženke v letu 2018 in so priče izpovedovale o tem obdobju (op. celo tožba je bila vložena 24.2.2020, medtem ko gre za e-korespondenco od 7.4.2020 do 8.4.2020). Podobno so neupoštevne obširne pritožbene navedbe in dokazi (prilogi B5 in B6), s katerimi toženka konkretizira vsebino splošnih pogojev in sistemskih navodil in iz njih izpeljuje lastne in tudi sicer neutemeljene pravne zaključke. O obstoju obeh aktov so na omenjenem naroku izpovedovale priče in toženka bi morala in mogla konkretne trditve ter dokaze navesti že na omenjenem naroku, zgolj podredno pa v neupoštevani vlogi. Tudi v tej smeri toženka niti ne navaja niti ne izkaže pogojev za upoštevanje novot iz 337. člena ZPP. Le pavšalno navaja, da ni mogla vnaprej vedeti, da bosta tožnica in priča krivo izpovedali, zato k pritožbi prilaga izvod splošnih pogojev (priloga B5).

7. Toženkina odgovornost za plačilo vtoževanih računov temelji na njeni poroštveni izjavi. Neutemeljeno je toženkino pritožbeno zavzemanje, da bi morala tožnica najemniku odklopiti dobave po dveh zaporedno neplačanih mesecih. Zaključek sodišča o tem, da 15. člen pogodbe o odjemu (in vsebinsko enaki določili splošnih pogojev ter sistemskih navodil tožnice) vsebuje pravico (upravičenje) tožnice in ne njene pogodbene dolžnosti je materialnopravni zaključek. Gre za razlago jasnega določila pogodbe, s katero soglaša tudi pritožbeno sodišče. Zapis „se mu ustavi dobava“, ki sicer ne vsebuje npr. besede „lahko“, pomeni pogodbeno upravičenje, ne pa pogodbene zaveze. Slednja bi morala biti kot pogodbeno breme jasno izražena, npr. z besedo „mora“. Ker lahko priče in stranke izpovedujejo le o dejstvih, pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbeno izpostavljenim izjavam na način, za katerega se zavzema toženka. Da naj bi bilo predmetno pogodbeno določilo (in splošni pogoji ter sistemska pravila), kar vse velja v odnosu med pogodbenima strankama (najemnikom in tožnico) namenjeno tudi nekakšnemu varstvu tretjega (toženke, ki je lastnik in porok) pred neplačevanjem najemnika, je pritožbeno zavzemanje, ki mu ni mogoče slediti. Da najemnik ni plačal vtoževanih dobav, je ugotovljeno. Dobave energije se niso vršile mimo pogodbe (glej zgoraj). Kaj naj bi se brez vednosti tožnice toženka dogovorila z najemnikom (op. tožnica je podpisala poroštveno izjavo in se je strinjala, da novi plačnik na odjemnem mestu postane najemnik), o čem bi morala tožnica toženko posebej obveščati ter kako naj bi predmetno vplivalo na vtoževano terjatev v pritožbi ni pojasnjeno. Odločitev, da toženka kot porok odgovarja za vtoževano terjatev, je pravilna. Izpodbijana sodba vsebuje tudi obširne razloge o obveščanju in zavedanju toženke ter o logičnih in razumskih razlogih tožnice, da zoper najemnika ni izkoristila pravice iz 15. člena pogodbe o odjemu. Navedbe v 6. točki obrazložitve izpodbijane sodbe so le navedbe tožnice in ne razlogi sodišča prve stopnje.

8. Ker drugih pritožbenih očitkov toženka ni podala, je pritožbeno sodišče opravilo še preizkus izpodbijanje sodbe glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). V postopku na prvi stopnji po uradni dolžnosti upoštevnih postopkovnih kršitev pritožbeno sodišče ni našlo. Ob ugotovljenih dejstvih, ki so razvidna iz izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo. Prav tako je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča o povrnitvi pravdnih stroškov.

9. Skladno z navedenim je pritožbeno sodišče pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena, prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Toženka, ki s pritožbo ni uspela in svojih pritožbenih stroškov ni priglasila, mora tožnici povrniti njene stroške v zvezi s potrebnim odgovorom na pritožbo. Tožnici se prizna priglašenih 625 točk za odgovor na pritožbo, 12,5 točk materialnih stroškov (2% od nagrade do 1000 točk) in 22 % DDV, kar ob vrednosti točke v višini 0,60 EUR skupaj znaša 466,65 EUR.

1 Pritožbe stranka ne vlaga po pooblaščeni odvetniški družbi. 2 Upoštevaje vsebino ZPP se je očitno zakonodajalcu pripetila redakcijska napaka in gre za sedanji tretji odstavek 286. člena ZPP.