Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Brez dodanega priimka matere bi lahko prišlo do neželenih in nepotrebnih zapletov med strankama in je že iz tega razloga odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje mld. otrokoma pravdnih strank A. in B. k dotedanjemu priimku C. (ki ga imata po nasprotnem udeležencu - očetu) dodalo še materin priimek Č., kakor izhaja iz I. in II. točke izreka izpodbijanega sklepa.
2. Tak sklep izpodbija nasprotni udeleženec. Meni, da sta otroka tudi njegova. Trdi da je mati doslej vse uredila sama, tudi podaljšanje osebnega dokumenta. Meni da bi stranki vse težave lahko uredili sporazumno.
3. Predlagateljica se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev izpodbijanega sklepa.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, zato pritožbeno sodišče povzema pravilne razloge in zaključke sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:
6. Spremembo imena določa Zakon o osebnem imenu (v nadaljevanju ZOI), ki v prvem odstavku 20. člena določa, da se mladoletni osebi lahko spremeni osebno ime na prošnjo zakonitih zastopnikov. Drugi odstavek določa, da kadar starši živijo ločeno, lahko zahteva spremembo osebnega imena otroku tisti od staršev, pri katerem otrok živi oziroma kateremu je zaupan v varstvo in vzgojo, če s tem soglaša drugi od staršev. Po tretjem odstavku 20. člena staršema pomaga doseči sporazum center za socialno delo. Četrti odstavek 20. člena določa, da kadar se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o otrokovem osebnem imenu, o utemeljenosti zahtevka odloči sodišče v nepravnem postopku na predlog enega ali obeh staršev. Preden sodišče odloči, mora pridobiti mnenje pristojnega centra za socialno delo o koristi otroka.
7. Kaj želi pritožnik povedati s tem, "da sta otroka tudi njegova", pritožbenemu sodišču ni jasno. Takšna trditev bi bila pomembna le, če bi bilo odločeno, da se očetov priimek nadomesti z materinim, kar pa v tem postopku ni bilo niti predlagano. Otroka imata dva starša z različnima priimkoma, zato je v celoti sprejemljivo in otrokoma v korist, da imata tudi onadva oba priimka, tako očetovega, kakor tudi materinega.
8. Sodišče prve stopnje je pridobilo tudi mnenje CSD (četrti odstavek 20. člena ZOI), ki zaradi nerešenih vprašanj med strankama predlaga, da sodišče o spremembi (dodajanju) priimka matere odloči. Tako se da zaključiti, da bi brez dodanega priimka matere lahko prišlo do neželenih in nepotrebnih zapletov med strankama in je že iz tega razloga odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
9. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP.
10. Izrek o stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.