Jedro

Vprašanje pravdne sposobnosti ni predhodno vprašanje temveč procesna predpostavka za vodenje postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne v nadaljnje odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo postopek do pravnomočne rešitve postopka pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, pod opr. št. N 22/2009. Zoper tak sklep se pritožuje tožnik, ki v pritožbi navaja, da se ne strinja s prekinitvijo, saj gre za plačilo škode povzročene leta 2001 in predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi ter sodišču prve stopnje naloži, da mu postavi začasnega zastopnika. V pritožbi tožnik tudi opisuje težke socialne in finančne razmere v katerih živi.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi 1. točke 206. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljnjem besedilu ZPP) sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Po določbi 1. odstavka 13. člena ZPP o predhodnem vprašanju govorimo tedaj, kadar je meritorna odločba odvisna od vprašanja ali obstoja kakšna pravica ali pravno razmerje. V primeru, da gre za dvom o pravdni sposobnosti tožnike ne gre za predhodno vprašanje kot zmotno meni sodišče prve stopnje. V takem primeru ZPP predpisuje postopek v členu 81 ZPP, in ne v tej določbi niti v kateri od drugih določb, ne daje podlage za prekinitev pravdnega postopka. Pritožbi je bilo zaradi navedenega potrebno ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti v nadaljnje odločanje (člen 365 točka 3 ZPP). V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje na ustrezen način ugotoviti ali je tožnik poslovno in s tem procesno sposoben in mu v primeru negativnega odgovora postaviti začasnega zastopnika oziroma skrbnika za poseben primer, sicer pa v nasprotnem primeru nadaljevati s postopkom.