Jedro

Zoper pravnomočni procesni sklep pritožbenega sodišča je ponovno vložena pritožba. Pritožba kot redno pravno sredstvo je v skladu s 333. členom ZPP dovoljena le zoper prvostopenjske sodne odločbe, zato bi bila lahko z izpodbijanim sklepom kot nedopustna na temelju 343. člena ZPP, zavržena že iz tega razloga.

Ker pa je zoper pravnomočne sodne odločbe mogoče uveljavljati tudi izredna pravna sredstva, je bil tožnik s sklepom pozvan, da se izjasni, ali jo je šteti kot revizijo ter sočasno opozorjen, da je morebitno izredno pravno sredstvo v odrejenem roku potrebno vložiti po pooblaščencu, ki je odvetnik. Vloga, ki je na sodišče prispela, ni bila dopolnjena v skladu z navedenim sklepom sodišča. Z izpodbijanim sklepom, ki je predmet tega pritožbenega postopka, je zato zakonito zavržena na podlagi 1. odstavka 91. člena citiranega ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo vlogo z dne 19. 9. 2014. Procesna odločitev je izdana na temelju 374. člena v zvezi s 1. odstavkom 91. člena Zakona o pravdnem postopku.

Zoper navedeni sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo, smiselno zaradi nepravilno ugotovljenega procesnega stanja, in sicer iz razloga, ker je bila pritožba zoper upravno odločbo št. ... z dne 30. 1. 2014 obravnavana kot tožba.

Meni, da bi pritožba z dne 6. 2. 2014, ki jo je sicer res naslovil na sodišče, morala biti odstopljena v obravnavanje območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj da je šlo za redno pravno sredstvo zoper odločbo z dne 30. 1. 2014. Je prava neuka stranka, zato bi ga sodišče moralo podučiti, ali naj se njegova vloga obravnava kot pritožba ali kot tožba. Ker je bila uperjena zoper upravno odločbo, je ne bi smelo šteti kot tožbo. Predlaga, da se pritožba z dne 6. 2. 2014 nemudoma odstopi v obravnavo pristojni območni enoti ZPIZ-a. Pritožba ni utemeljena.

V tem pritožbenem postopku je mogoče izključno presojati pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa z dne 10. 10 2014. Gre za zavrženje vloge z dne 19. 9 .2014, poimenovane sicer pritožba zoper sklep Psp 353/2014 z dne 28. 8. 2014. S slednjim procesnim sklepom je namreč pravnomočno zavrnjena pritožba zoper prvostopenjski sklep št. I Ps 277/2014 z dne 29. 5. 2014 o zavrženju tožbe, (vložene pri sodišču 6. 2. 2014).

Z vlogo z dne 6. 2. 2014, poimenovano pritožba je bilo namreč postopano po 1. odstavku 108. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju: ZPP). S sklepom z dne 12. 2. 2014 je bilo naloženo, da se vlogo z dne 6. 2. 2014, v kolikor je z njo zahtevano sodno varstvo, ustrezno popravi in dopolni, ter hkrati opozorjeno na pravne posledice, če ne bo postopano po sklepu sodišča. Tožnik je v vlogi z dne 25. 2. 2014 (list. št. 5 v sodnem spisu) poleg ostalega izrecno izjavil, da gre za tožbo zoper odločbo št. ... z dne 30. 1. 2014. Njegova pritožba z dne 6. 2. 2014, za katero je sam predlagal, da se šteje kot tožba zoper prvostopenjski posamični upravni akt, je bila s prej citiranima sklepoma pravnomočno zavržena, saj ni bila izpolnjena procesna predpostavka za njeno vsebinsko reševanje.

Zoper pravnomočni procesni sklep pritožbenega sodišča je 19. 9. 2014 ponovno vložena pritožba. Glede na to, da je pritožba kot redno pravno sredstvo v skladu s 333. členom ZPP dovoljena le zoper prvostopenjske sodne odločbe, bi bila lahko z izpodbijanim sklepom kot nedopustna na temelju 343. člena ZPP, zavržena že iz tega razloga.

Ker pa je zoper pravnomočne sodne odločbe mogoče uveljavljati tudi izredna pravna sredstva, je bil tožnik s sklepom I Ps 277/2014 z dne 24. 9. 2014 kljub sicer jasnemu poimenovanju vloge pozvan, da se izjasni, ali jo je šteti kot revizijo ter sočasno opozorjen, da je morebitno izredno pravno sredstvo v odrejenem roku potrebno vložiti po pooblaščencu, ki je odvetnik. Vloga, ki je na sodišče prispela 28. 10. 2014 pa ni bila dopolnjena v skladu z navedenim sklepom sodišča. Z izpodbijanim sklepom, ki je predmet tega pritožbenega postopka, je zato zakonito zavržena na podlagi 1. odstavka 91. člena citiranega ZPP.

Prav nobenega dvoma ni, da v obravnavanem primeru ni postulacijske sposobnosti za uveljavljanje izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno zavrženje tožbe. Po 3. odstavku 86. člena ZPP namreč lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, ali če ima sama opravljen pravniški državni izpit. Ta pogoj v obravnavanem primeru zagotovo ni izpolnjen. To pa je tudi edino odločilno za pritožbeno rešitev zadeve. Pritožnikova vloga z dne 19. 9. 2014 je namreč zakonito zavržena, pritožba pa neutemeljena.

V tem pritožbenem postopku seveda več ni mogoče uspešno zatrjevati, da vloga z dne 6. 2. 2014, ki je bila res poimenovana pritožba in naslovljena na sodišče, ne bi smela biti obravnavana kot tožba. Zadeva z navedenim procesnim vprašanjem je že pravnomočno zaključena. Nadalje pritožnik ne more uspešno uveljavljati svoje neukosti, saj je imel v prvostopenjskem posamičnem upravnem aktu z dne 30. 1. 2014 povsem jasen in določen pravni pouk o možnosti uveljavljanja rednega pravnega sredstva pri nosilcu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Sicer pa vloga sodišča, razen v obsegu, določenem v 12. členu ZPP, ni v nudenju pravnih nasvetov ali pravnih pomoči. Glede zahtevanega odstopa pritožbe z dne 6. 2. 2014 v reševanje Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, o kateri je na procesen način že pravnomočno odločeno v sodnem postopku, je zato potrebno na koncu le še pojasniti, da za takšno postopanje sodišča ni nobene zakonske podlage.

Zaradi vsega obrazloženega je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrditi sklep sodišča prve stopnje.