Jedro

Delodajalec (d.o.o. z manj kot 50 delavci) mora v splošnem aktu ali v kolektivni pogodbi določiti kršitve delovnih obveznosti, za katere se izreče disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja ter okoliščine in pogoje za izrek takšnega ukrepa. Neposredno sklicevanje na določbe 58. člena ZTPDR in 89. člena ZDR ne more biti podlaga za izrek ukrepa. V splošnem aktu lahko določi, da se za ugotavljanje kršitev, vodenje disciplinskega postopka in izrekanje ukrepov uporabljajo neposredno določbe ustrezne kolektivne pogodbe dejavnosti

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo odločbe disciplinske komisije tožene stranke z dne 23.1. in 22.2.1993 o izreku disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja tožnikoma A.A. in B.B., ugotovilo, da tožnikoma ni prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki, da jih je tožena stranka dolžna poklicati nazaj na delo in jima izplačati vse zaostale plače ter jima povrniti stroške postopka A.A. v višini 109.342,00 SIT in B.B. v višini 22.485,00 SIT vse v 8 dneh, da ne bo izvršbe. V presežku pa je zavrnilo tožbeni zahtevek Z. J.. Sodišče je sodbo utemeljilo s tem, da tožena stranka tožnikoma ni očitala, niti dokazala hujših kršitev delovnih dolžnosti, ki bi bile kot take opredeljene v zakonu ali kolektivni pogodbi, ali splošnem aktu, poleg tega niso bili izpolnjeni pogoji za prenehanje delovnega razmerja po 89. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur.l. RS št. 14/90, 5/91 in 71/93) ter tudi ni bilo ugotovljeno, ali je bila z dejanji tožnikov povzročena škoda toženi stranki.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka smiselno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in navaja, da so tožniki prejeli plačo vsakokrat v tekočem mesecu za pretekli mesec in je bila plačilna kartica Y., s katero sta razpolagala tožnika namenjena plačilu blaga v trgovini, ne pa jemanju gotovine iz blagajne. Zaradi tega je disciplinska komisija pravilno ugotovila, da sta storila hujšo kršitev delovne dolžnosti, ko sta z navedeno kartico dvigovala gotovino iz blagajne ter jima izrekla najstrožji disciplinski ukrep v skladu s predpisi. Pritožba očita sodišču, da se je ukvarjalo z dejstvi v zvezi z najemnimi pogodbami, ki pa niso predmet tega spora.

Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da se zahtevek tožnikov zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka po 2. odstavku 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90, ki se v Republiki Sloveniji uporablja kot republiški predpis), na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti ter zato soglaša z izpodbijano sodbo in njenimi razlogi. V zvezi s pritožbenimi trditvami tožene stranke pa pritožbeno sodišče navaja: Sodišče prve stopnje na podlagi napotila v sklepu pritožbenega sodišča opr. št. Pdp .../94 z dne ...1996 dopolnilo dokazni postopek, da bi ugotovilo, po katerem splošnem aktu ali kolektivni pogodbi je tožena stranka uredila kršitve delovnih obveznosti in vodenje diciplinskega postopka. Sodišče je ugotovilo, da tožena stranka nima navdenega splošnega akta ali kolektivne pogodbe in da so glede na njeno pretežno trgovinsko dejavnost, pravice in obveznosti delavcev delno urejene v Kolektivni pogodbi za trgovinsko dejavnost (Ur. l. RS št. 7/91). Vendar pa kolektivna pogodba dejavnosti nima določenih kršitev delovnih obveznosti in diciplinskih ukrepov, temveč le določbe o organih, ki odločajo v disciplinskem postopku (39. in 40 člen). Zato vodenje disciplinskega postopka, ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti in izrekanje disciplinskih ukrepov po tej kolektivni pogodbe ni mogoče. V določbi 3. odstavka 58. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR, Ur.l. SFRJ št. 60/89 in 42/90, ki se v republiki Sloveniji uporablja kot republiški predpis) je izrecno določeno, da se s splošnim aktom oz. kolektivno pogodbo določijo okliščine in pogoji, pod katerimi se kršitve iz 1. odstavka tega člena štejejo za hujšo kršitev delovne obveznosti, za katere se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, v skladu z naravo dejavnosti oz. naravo dela, ki ga opravlja posamezen delavec.

Tudi 89. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur.l. RS št. 14/90, 5/91 in 71/93), ki ga tako kot 58. člen ZTPDR za podlago za svojo odločitev navaja tožena stranka v izpodbijanih sklepih, veže zakonitost disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja na vse tiste hujše kršitve delovnih obveznosti, ki so določene z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnim aktom, če so izpolnjene kvalifikatorne okliščine, to je, če je bilo s storitvijo ali opustivijo dejanja ogroženo življenje ali zdravje delavcev ali drugih delovnih ljudi, povzročena ali bi lahko bila povzročena večja škoda, ogrožen ali bi lahko bil bistveno moten delovni proces v organizaciji ali kako drugače bistveno oteženo poslovanje organizacije.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka za vodenje disciplinskega postopka zoper tožnike ni imela splošnega akta ali kolektivne pogodbe, v kateri bi bile navedene kršitve delovnih obveznosti in med temi tiste, za katere se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja ob upoštevanju okliščin in dejstev kot jih zahtevata 58. člen ZTPDR in 89. člen ZDR. Zato je tožena stranka tožnikoma izrekla discipliski ukrep prenehanja delovnega razmerja za kršitve delovnih obveznosti, ki kot take niso bile vnaprej opredljene v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu in z predvidenimi ukrepi ter okliščinami in pogoji za izrek takega ukrepa, kar je nasprotju s prej navedenima členoma ZTPDR in ZDR. Zato sta izpodbijani odločbi disciplinske komisije tožene stranke z dne 23.1.in 22.2.1993 nezakoniti in jih je sodišče prve stopnje pravilno razveljavilo ter v posledici tega tudi pravilno odločilo o ostalih zahtevkih tožnikov.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 368. člena ZPP zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.