Jedro

Zato, da je mogoče uspešno voditi izvršbo z rubežem in prenosom terjatve v izterjavo, mora upnik to terjatev opredeliti tako, da jo je mogoče identificirati (npr. na kakšni pravni podlagi temelji terjatev, kdaj je nastala in kdaj je zapadla v plačilo).

Izrek

Pritožbi dolžnikovega dolžnika se ugodi, izpodbijani sklep z dne 13.12.2011 se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Pritožba dolžnikovega dolžnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 19.1.2012.

Obrazložitev

K I.) točki izreka: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) terjatev dolžnika v znesku 3.000,00 EUR do dolžnika K. z.o.o., ki je bila zarubljena s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr.št. VL 1 z dne 20.9.2011, preneslo za poplačilo upnikove terjatve v izterjavo: v nadaljnjih točkah od 2.) do 6.) je navedlo učinke prenosa terjatve v izterjavo po 1. odst. 117. čl., 120. čl. in 125. čl. ZIZ.

Proti navedenemu sklepu je dolžnikov dolžnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo, predlagal njegovo razveljavitev in uveljavljal povrnitev stroškov. Trdi, da je stanje terjatev dolžnice do zadruge trenutno „nič“ in se zadrugi postavlja vprašanje, katero terjatev je sodišče preneslo v poplačilo glede na dejstvo, da ima na dan 19.12.2011 zadruga do dolžnice terjatev iz kreditnega razmerja v višini 1.779,07 EUR. Dne 17.5.2010 je zadruga nakazala dolžnici še avans v višini 2.600,00 EUR za les (drva), kar pa potem ni bilo dobavljeno, ker se je izkazalo, da dolžnica sploh nima gozda. Za terjatev po tem avansu je zadruga potem kompenzirala terjatve iz naslova oddaje mleka v letu 2011 tako, da je šele z oktobrom 2011 dokončno kompenzirala avans, da je bilo stanje po tej kartici nič. Za november in december zadruga kompenzira oddajo mleka s kreditom in je trenutno stanje torej takšno, da dolžnica še vedno dolguje zadrugi znesek 1.779,00 EUR. Zaradi obravnavane in še drugih obveznosti dolžnica praktično ne oddaja več mleka oziroma samo še minimalne količine. Za zadrugo je zato vprašanje, ali bo sploh možno kompenzirati dobavo mleka in posojilo.

Upnik je po svojem pooblaščencu odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba dolžnikovega dolžnika je utemeljena.

Upnik je 29.8.2011 vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine in kot izvršilno sredstvo predlagal med drugim tudi rubež in prenos denarne terjatve dolžnika do „družbe“ K. z.o.o. v znesku 3.000 EUR. Sodišče prve stopnje je 20.9.2011 izdalo sklep o izvršbi, ki je postal pravnomočen in izvršljiv. Po pozivu sodišča je upnik 28.11.2011 sporočil, da predlaga prenos zarubljene terjatve v izterjavo (114. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ).

Zato, da je mogoče uspešno voditi izvršbo z rubežem in prenosom terjatve v izterjavo, mora upnik to terjatev opredeliti tako, da jo je mogoče identificirati (napr. na kakšni pravni podlagi temelji terjatev, kdaj je nastala in kdaj je zapadla v plačilo). Tega pa upnik doslej ni navedel, njegovo sklicevanje na izpis poslovnega prometa za leto 2010 (priloga A 2) v tem pogledu ne zadošča (ob tem, da bi iz navedenega izpisa izhajalo, da obsega terjatve dolžnikovega dolžnika do dolžnice in poravnavanje teh terjatev), upoštevaje tudi dejstvo, da je upnik v predlogu za izvršbo konkretno navedel znesek terjatve (3.000 EUR), vendar pa je ni v sprejemljivi meri identificiral. Na to smiselno opozarja tudi pritožnik, ko med drugim navaja, da se mu postavlja vprašanje, katero terjatev je sodišče preneslo v izterjavo, glede na to, da ima on terjatev do dolžnice, ne pa obratno. Gre za to, da je v izterjavo mogoče prenesti le terjatev, ki je konkretizirana na zgoraj opisani način.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbi dolžnikovega dolžnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Hkrati je na podlagi 3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ sklenilo, da so stroški pritožbenega postopka del nadaljnjih izvršilnih stroškov.

K II.) točki izreka: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tretjega, ki ga je zoper sklep o izvršbi vložil dolžnikov dolžnik.

Proti navedenemu sklepu je dolžnikov dolžnik vložil pritožbo in predlagal njegovo razveljavitev. Opozarja na dejstvo, da predmeta izvršbe sploh ni, ker je terjatev, ki naj bi bila predmet izvršbe ugasnila zaradi kompenzacije. Tretji torej na predmetu izvršbe, ki ne obstaja, ne more dokazovati nobene pravice. Kot je razvidno iz priloženih knjigovodskih listin in kreditne pogodbe, ima tretji dejansko sam terjatev do dolžnice iz naslova danega kredita in iz naslova nakazanega avansa za les, ki ga tretjemu dolžnica potem ni dobavila. Tretji ima še vedno za 1.900,00 EUR neporavnane terjatve do dolžnice. Tretji je torej tudi dolžničin upnik.

Pritožba ni utemeljena.

Vsebina ugovora, ki ga lahko vloži tretji zoper sklep o izvršbi, izhaja iz 1. odst. 64. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ; tam je določeno, da kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. V obravnavanem primeru je predmet izvršbe terjatev dolžnice do njenega dolžnika, ki je v predmetni zadevi vlagatelj ugovora tretjega in pritožnik zoper izpodbijani sklep. Vendar pa slednji ne trdi, da bi imel na navedenem predmetu pravico, ki bi preprečevala izvršbo, ampak trdi, da predmeta izvršbe ni oziroma da terjatev dolžnice iz razlogov, ki jih navaja, ne obstoji. Vendar pa iz tega razloga ugovora tretjega skladno s 64. čl. ZIZ ni mogoče uspešno uveljavljati. Zato je bil izpodbijani sklep o zavrnitvi ugovora „tretjega“ utemeljeno izdan.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.