Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep Cst 19/2024

ECLI:SI:VSLJ:2024:CST.19.2024 Gospodarski oddelek

zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka opravičenje zahteve mikro družba predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zavrženje predloga
Višje sodišče v Ljubljani
1. februar 2024
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Dolžnik zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni opravičil, saj postopka poenostavljene prisilne poravnave, s katerim je to zahtevo utemeljeval, nad njim ni dopustno voditi. Ker je bil njegov predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zavržen, pa se tudi šteje, kot da ni bil vložen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo pritožbi upnika A., d. o. o., zoper sklep tega sodišča o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka z dne 16. 8. 2023 (p. d. 9) in navedeni sklep razveljavilo (I. točka izreka). Zahtevo dolžnika za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka z dne 7. 7. 2023 (p. d. 6) je zavrnilo (II. točka izreka). Zavrnilo je tudi ugovor dolžnika, da upnikova terjatev ne obstaja (III. točka izreka) in začelo stečajni postopek nad dolžnikom B., d. o. o. (IV. točka izreka). Odločilo je, da upraviteljica C. C., ki je bila s sklepom tega sodišča o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka z dne 16. 8. 2023 (p. d. 9) imenovana za upraviteljico za nadzor nad poslovanjem dolžnika, nadaljuje z delom kot upraviteljica v stečajnem postopku (V. točka izreka). Ugotovilo je, da upraviteljica opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: C. C. - odvetnica, MŠ: ... (VI. točka izreka).

2.Dolžnik in družbenik dolžnika D. D. sta proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.Upnik A., d. o. o., in upraviteljica sta na pritožbo odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Dolžnik je po prejemu predloga upnika A., d. o. o. (v nadaljevanju upnik), da se nad njim začne stečajni postopek, vložil zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Podrejeno je ugovarjal, da upnikova terjatev ne obstaja.

6.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 16. 8. 2023 odložilo odločanje o upnikovem predlogu do dne 11. 9. 2023 in za upraviteljico za nadzor nad poslovanjem dolžnika v skladu z drugim odstavkom 237.a člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) imenovalo C. C.

7.Upnik je zoper sklep z dne 16. 8. 2023 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da dolžnik v zahtevi za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka navaja, da namerava podati predlog prisilne poravnave po pravilih, ki veljajo za poenostavljeno prisilno poravnavo. Iz zadnjega javno objavljenega letnega poročila dolžnika za leto 2022 naj bi izhajalo, da se dolžnik razvršča med majhne družbe. Ker je v skladu s 1. točko prvega odstavka 221.a člena ZFPPIPP postopek poenostavljene prisilne poravnave mogoče voditi samo nad družbo, ki se v skladu s 55. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) razvršča med mikro družbe, to pomeni, da nad dolžnikom postopka poenostavljene prisilne poravnave ni dopustno voditi. Dolžnik bi zato moral predložiti tudi poročilo pooblaščenega revizorja o pregledu izjave iz 1. točke drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP. Ker navedenega poročila ni predložil, po mnenju upnika sklep o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ne bi smel biti izdan.

8.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik ni ne v zahtevi za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka in ne v odgovoru na pritožbo upnika predložil ali predlagal dokazov, iz katerih bi izhajalo, da ga je mogoče razvrstiti med mikro družbe. Na podlagi podatkov iz zadnjega javno objavljenega letnega poročila dolžnika z dne 21. 4. 2023 pa je zaključilo, da dolžnik ne izpolnjuje zahtevanih dveh meril iz 55. člena ZGD-1, ki so pogoj za razvrstitev družbe med mikro družbe. Zato je pritožbi upnika ugodilo, sklep o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka z dne 16. 8. 2023 razveljavilo ter zahtevo dolžnika za odložitev odločanja zavrnilo.

9.Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da dolžnik ni ravnal po sklepu z dne 18. 7. 2023, s katerim mu je naložilo, naj vlogo v treh dneh dopolni z listinami iz drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP, med katerimi je tudi poročilo pooblaščenega revizorja o pregledu izjave iz 1. točke drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP. Navedlo je, da glede na to, da dolžnik ni mikro družba, zoper njega ni dovoljeno voditi postopka poenostavljene prisilne poravnave, in zato notarski zapis izjave poslovodstva iz 1. točke drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP ne more nadomestiti predpisanega in zahtevanega poročila pooblaščenega revizorja. Zaključilo je, da je zato, ker dolžnik v danem roku navedenega poročila ni predložil, podana neizpodbojna domneva o dolžnikovi insolventnosti po petem odstavku 236. člena ZFPPIPP. Glede na navedeno je zavrnilo tudi dolžnikov ugovor, da upnikova terjatev ne obstoji in na podlagi 2. točke prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP v zvezi s petim odstavkom 236. člena ZFPPIPP začelo stečajni postopek nad dolžnikom.

10.Pritožnika očitata sodišču prve stopnje, da je nezakonito in preuranjeno izdalo izpodbijani sklep. Trdita:

-da je dolžnik v roku, ki ga mu je sodišče določilo s sklepom z dne 16. 8. 2023, vložil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave,

-da sklep o zavrženju predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave še ni pravnomočen,

-da nikjer ni določeno ali zahtevano, da bi moral dolžnik v zahtevi za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka dokazati razvrstitev po velikosti,

-da bi ga sodišče moralo pozvati, da dopolni predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave,

-da je upnik sklep o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka izpodbijal s pritožbenimi razlogi, ki v tej fazi insolventnega postopka vsebinsko niso relevantni in se jih ne da preizkusiti ter

-da bi upnik v pritožbi zoper navedeni sklep lahko uveljavljal pritožbene razloge samo v okviru drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP.

11.Postopek poenostavljene prisilne poravnave je dovoljeno voditi nad gospodarsko družbo, ki se po drugem odstavku 55. člena ZGD-1 razvršča med mikro družbe, in nad podjetnikom, ki ustreza merilom iz 1. in 2. alineje drugega odstavka 55. člena ZGD-1 ali merilom iz 1. in 2. alineje tretjega odstavka 55. člena ZGD-1. Razvrstitev dolžnika med mikro družbe je torej predpostavka za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave. Podatke, ki so pomembni za presojo njenega obstoja, vključuje dolžnikovo zadnje javno objavljeno letno poročilo (šesti odstavek 55. člena ZGD-1). Zato imajo ti značilnost splošno znanega dejstva, ki ga sodišče lahko ugotovi samo z vpogledom v objavo na spletnih straneh AJPES.

1

12.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik 6. 9. 2023, torej do poteka dvomesečnega obdobja odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, vložil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave. ZFPPIPP sodišču, ki je sprejelo odločitev o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka res ne nalaga, da bi samo preverjalo, ali je izpolnjena predpostavka za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave po prvem odstavku 221.a člena ZFPPIPP. To preverja sodišče v predhodnem postopku poenostavljene prisilne poravnave. To pa še ne pomeni, da obstoja navedene predpostavke ni dolžno preizkušati v primeru, če upnik v pritožbi zoper sklep o odložitvi odločanja zatrjuje, da navedena predpostavka ne obstoji. Sodišče prve stopnje je glede na to, da je upnik to v pritožbi zoper sklep z dne 16. 8. 2023 zatrjeval, utemeljeno ugotavljalo, ali se dolžnik glede na podatke iz zadnjega javno objavljenega letnega poročila razvršča med mikro družbe in pravilno ugotovilo, da navedeni podatki tega ne potrjujejo. Sodišče prve stopnje dolžnika ni bilo dolžno pozivati k predložitvi dokazov, ki bi potrjevali nasprotno, saj je bil o upnikovem stališču, da dolžnik ne izpolnjuje pogojev za razvrstitev med mikro družbe, seznanjen s prejemom njegove pritožbe zoper sklep z dne 16. 8. 2023. V odgovoru nanjo z dne 3. 10. 2023 pa je le pavšalno zatrjeval, da bo v dvomesečnem roku odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka 2 predložil vse potrebne listine za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ter da bo dokazal, da dolžnik spada v kategorijo mikro družb, pa tega ni storil.

13.Sodišče prve stopnje je v predhodnem postopku poenostavljene prisilne poravnave s sklepom St ... z dne 27. 10. 2023 predlog dolžnika z dne 6. 9. 2023 za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zavrglo, ker je ugotovilo, da nad dolžnikom v skladu z 221.a členom ZFPPIPP ni mogoče voditi postopka poenostavljene prisilne poravnave, ker ga ni mogoče razvrstiti med mikro družbe po prvem odstavku 55. člena ZGD-1. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom Cst 336/2023 z dne 20. decembra 2023 pritožbo dolžnika zoper navedeni sklep zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Odločitev o zavrženju predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom je torej postala pravnomočna.

14.Ob povedanem se izkaže, da dolžnik zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni opravičil, saj postopka poenostavljene prisilne poravnave, s katerim je to zahtevo utemeljeval, nad njim ni dopustno voditi. Ker je bil njegov predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zavržen, pa se tudi šteje, kot da ni bil vložen. 3

15.S tem je nastopila neizpodbojna domneva po drugem odstavku 238. člena ZFPPIPP, da je dolžnik insolventnen. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno že iz navedenega razloga nad njim utemeljeno začelo stečajni postopek, na podlagi 2. točke prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP.

16.Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

2

3

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia