Jedro

Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali če živi v okolju, kjer se nasilje izvaja, vendar pa je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlagani ukrep glede prve predlagateljice zavrnilo, čeprav je do sedaj nasprotni udeleženec stike z otrokom izrabljal zato, da je posegal v psihično celovitost druge predlagateljice, otrok pa je bil ob tem psihičnem nasilju prisoten.

Redni stiki med očetom in otrokom so osnova za vzdrževanje njune čustvene navezanosti, šestmesečna prepoved približevanja bi v njunem odnosu nedvomno povzročila nenadomestljivo škodo in bi zato predlagan ukrep pomenil prehud in nesorazmeren poseg države v razmerje med njima glede na težo dejanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu za obdobje šestih mesecev od vročitve sklepa prepovedalo namerno se približati drugi predlagateljici in približevati se njenemu prebivališču na naslovu ..., na razdaljo manj kot 150 m, razen ob terminih, ki so določeni za izvrševanje stikov z mladoletno ... po sodbi Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 33/2015, s tem, da nasprotni udeleženec otroka na stike prevzame od staršev druge predlagateljice in ga le-tem ob koncu stika tudi vrne, ter da na kakršenkoli način z drugo predlagateljico navezuje stike, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo (elektronska pošta, klasična pošta, stacionarni telefon, mobilni telefon, SMS, MMS, preko tretjih oseb in podobno (I. točka izreka). V presežku, to je glede prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov s prvo predlagateljico, je predlog kot neutemeljen zavrnilo (II. točka izreka). Sklenilo je, da pritožba nasprotnega udeleženca ne zadrži izvršitve sklepa (III. točka izreka) ter da udeleženca nosita svoje stroške nepravdnega postopka (IV. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa vlagata pritožbo predlagateljici iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP. Navajata, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa navedlo, da je od razpada življenjske skupnosti druge predlagateljice z nasprotnim udeležencem nasilje nasprotnega udeleženca v pretežni meri osredotočeno okoli groženj, da bo vzel mld. ... oziroma, da mld. ... po stikih drugi predlagateljici ne bo vrnil. Pritožba meni, da je tudi to oblika nasilja, ki ga mld. ... občuti in ga večkrat gleda. Nasprotnemu udeležencu bi bilo treba zapovedati, da se pred otrokom tako ne sme obnašati, to pa mu lahko pojasni le sodna odločba. Druga predlagateljica je žrtev kontinuiranega psihičnega nasilja nasprotnega udeleženca v smislu določb 3. in 4. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini. Nasprotni udeleženec stike z otrokom izkorišča kot priložnost, da z drugo predlagateljico verbalno obračunava.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zakon o preprečevanju nasilja v družini(1) določa, da je nasilje v družini uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu. Fizično nasilje je vsaka uporaba sile, ki pri družinskem članu povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale poškodbe. Psihično nasilje pa je ravnanje, s katerim povzročitelj nasilja pri družinskem članu povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske.

5. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem pritožbe, da je otrok žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali če živi v okolju, kjer se nasilje izvaja, vendar pa je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlagani ukrep glede prve predlagateljice zavrnilo, čeprav je do sedaj nasprotni udeleženec stike z otrokom izrabljal zato, da je posegal v psihično celovitost druge predlagateljice, otrok pa je bil ob tem psihičnem nasilju prisoten. Kot je pravilno pojasnilo prvo sodišče so redni stiki med očetom in otrokom osnova za vzdrževanje njune čustvene navezanosti in bi šestmesečna prepoved približevanja v njunem odnosu nedvomno povzročila nenadomestljivo škodo in bi zato predlagan ukrep pomenil prehud in nesorazmeren poseg države v razmerje med njima glede na težo dejanja. Da v bodoče ne bo prihajalo do psihičnega nasilja nasprotnega udeleženca do predlagateljic ob prehodu mld. ... na stik k nasprotnemu udeležencu, je sodišče prve stopnje ob izrečeni prepovedi glede druge predlagateljice našlo ustrezno (začasno) rešitev s tem, da je nasprotnemu udeležencu zapovedalo, da mora otroka ob stikih prevzeti od staršev druge predlagateljice in ga le-tem ob koncu stika tudi vrniti.

6. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

7. Predlagateljici krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 35. člena ZNP.

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 16/2008, v nadaljevanju ZPND