Jedro

Kljub temu, da je predlagatelj v postopku pred sodiščem prve stopnje izpostavil in navajal individualne težave svojih članov, za katere je podal zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči, ter priložil njihove predloge z opisom težav, se obravnavani kolektivni delovni spor ne razlikuje od sporov v že pravnomočnih zadevah X Pdp 429/2021, X Pdp 432/2021, X Pdp 519/2021 in X Pdp 519/2021, v katerih je pritožbeno sodišče zavzelo stališče, da se upravičenost posameznega delavca do solidarnostne pomoči in v zvezi s tem obstoj težav, ki bi jih s to pomočjo lažje premostil, lahko ugotavlja v okviru individualnega delovnega spora za vsakega delavca posebej in ne v kolektivnem delovnem sporu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dopustilo spremembo tožbe, kot izhaja iz pripravljalne vloge predlagatelja z dne 29. 11. 2021. Zavrnilo je zahtevek za ugotovitev, da je nasprotna udeleženka kršila določbe Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPND; Ur. l. RS, št. 3/1998) in Aneksa h KPND (Ur. l. RS, št. 46/2013), ker članom predlagatelja, za katere je predlagatelj vložil zahteve za izplačilo v letu 2020 ni plačala solidarnostne pomoči zaradi nastanka naravne nesreče - razglasitve epidemije zaradi koronavirusne bolezni v višini 1.395,44 EUR, ter podredni zahtevek za ugotovitev, da je nasprotna udeleženka kršila določbo 4. točke 40. člena KPND, ker članom predlagatelja, ki so podali predloge in je zanje predlagatelj vložil zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči v letu 2020 ni plačala solidarnostne pomoči. Zavrnilo je zahtevek, da je nasprotna udeleženka dolžna vsem članom predlagatelja, razvidnim iz seznamov priloženih zahtevi z dne 8. 5. 2020 in zahtevama z dne 11. 5. 2020 in so zaposleni pri nasprotni udeleženki na dan podaje navedenih zahtev, plačati solidarnostno pomoč v višini 1.395,44 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 5. 2020 dalje do plačila, ter podredni zahtevek, da je nasprotna udeleženka dolžna vsem članom predlagatelja, razvidnim iz seznamov priloženih zahtevi z dne 8. 5. 2020 in dopolnitvi zahteve z dne 11. 5. 2020, ki so podali predloge za izplačilo solidarnostne pomoči ter so zaposleni pri nasprotni udeleženki na dan podaje navedenih zahtev, plačati solidarnostno pomoč v višini 1.395,44 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 5. 2020 dalje do plačila. Odločilo je, da je predlagatelj nasprotni udeleženki dolžan povrniti stroške postopka v prisojeni višini.

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje predlagatelj in navaja, da ni posplošeno našteval ukrepov, ki so bili sprejeti v posledici razglašene epidemije Covid-19, ampak so iz predlogov za podajo zahteve za plačilo solidarnostne pomoči, ki so jih podali člani predlagatelja, jasno razvidne in izkazane individualne težave, ki so jih utrpeli. Na podlagi teh predlogov je nasprotna udeleženka oziroma predstojnik delodajalca izdal sklepe, s katerimi je zahteve članov za plačilo solidarnostne pomoči zavrnil, v njih pa je zavzel nepravilno stališče, da težave članom predlagatelja niso nastale zaradi epidemije, temveč zaradi sprememb dinamike življenja bodisi zaradi sprejema javnopravnih aktov s strani normodajalca bodisi zaradi zasebnopravnih aktov, ki jih je javni uslužbenec sklepal v svoji avtonomni sferi. Ker se sodišče prve stopnje do tega sploh ni opredelilo, je predlagatelju kršilo pravico do izjave in s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Meni, da takšno nepravilno stališče lahko izpodbija v kolektivnem delovnem sporu, v katerem zahteva ugotovitev kršitve kolektivne pogodbe in izplačilo solidarnostne pomoči svojim članom. Pri tem se sklicuje na ureditev postopka za pridobitev solidarnostne pomoči iz tretjega odstavka 6. člena Aneksa h KPND iz leta 2013. Izrecno po tej določbi je podal zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči za člane, ki so mu podali predloge za izplačilo solidarnostne pomoči, v katerih so opisali težave, ki so jih imeli. Zaradi tega je lahko sprožil tudi konkretni kolektivni delovni spor, saj gre za spor o izvajanju določb kolektivne pogodbe o upravičenju, da poda zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči za svoje člane. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da predlogu ugodi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijano sodbo. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba, dejansko stanje je ugotovilo pravilno in popolno ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev. Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi in pravnimi zaključki v izpodbijani sodbi, v zvezi z bistvenimi pritožbenimi navedbami pa dodaja:

6. V skladu s tretjim odstavkom 6. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 46/13; v nadaljevanju Aneks h KPND) zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči članu reprezentativnega sindikata vloži sindikat, na predlog člana. Dejstvo, da je predlagatelj kot sindikat ravnal po navedeni določbi in za svoje člane, ki so podali predloge, vložil zahtevo za plačilo solidarnostne pomoči, pa mu ne daje tudi pravice do sprožitve kolektivnega delovnega spora zaradi kršitve kolektivne pogodbe v posledici dejstva, da je nasprotna udeleženka tem članom zavrnila zahteve za plačilo solidarnostne pomoči. Kljub temu, da je predlagatelj v postopku pred sodiščem prve stopnje izpostavil in navajal individualne težave svojih članov, za katere je podal zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči, ter priložil njihove predloge z opisom težav, se obravnavani kolektivni delovni spor ne razlikuje od sporov v že pravnomočnih zadevah X Pdp 429/2021, X Pdp 432/2021, X Pdp 519/2021 in X Pdp 519/2021, v katerih je pritožbeno sodišče zavzelo stališče, da se upravičenost posameznega delavca do solidarnostne pomoči in v zvezi s tem obstoj težav, ki bi jih s to pomočjo lažje premostil, lahko ugotavlja v okviru individualnega delovnega spora za vsakega delavca posebej in ne v kolektivnem delovnem sporu.

7. Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da se ni opredelilo do stališč v sklepih nasprotne udeleženke, s katerimi so bile zahteve za plačilo solidarnostne pomoči posameznim članom predlagatelja zavrnjene. Ker se presoja prizadetosti zaradi težav, ki niso nastale po volji delavca, opravlja individualno, torej le v individualnem delovnem sporu, stališča v obrazložitvi sklepov nasprotne udeleženke za odločitev v obravnavani zadevi niso pravno pomembna, zato se sodišču prve stopnje do njih ni bilo treba opredeljevati. Glede na to je neutemeljen pritožbeni očitek o kršitvi pravice do izjave iz 22. člena Ustave RS in bistveni krštvi določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Nasprotna udeleženka ni kršila kolektivne pogodbe, ker je zavrnila zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči na podlagi epidemije koronavirusne bolezni posameznim delavcem članom predlagatelja, ki jih je izpostavil v tem sporu, kar pa ne pomeni, da noben izmed njih do izplačila ni upravičen. Pravno varstvo zoper odločitev nasprotne udeleženke o zavrnitvi izplačila solidarnostne pomoči lahko posamezen delavec uveljavlja v okviru individualnega delovnega spora, v katerem bi sodišče ugotavljalo izkazanost težav, ki jih je delavcu povzročila elementarna nesreča (4. alineja četrte točke 40. člena KPND).

9. Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Ker odgovor na pritožbo ni bistveno prispeval k razjasnitvi zadeve in ga zato ni mogoče šteti za strošek, ki je bil potreben za ta spor, krije tudi nasprotna udeleženka sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).