1. 3. 2012

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Mestne občine Ljubljana, na seji 1. marca 2012

odločilo:

Zahteva za rešitev spora glede pristojnosti med državo in Mestno občino Ljubljana se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL) je vložila zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti med njo in državo. Predlagateljica navaja, da ji je Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor (v nadaljevanju Inšpektorat za okolje in prostor) odstopil v reševanje "prijavo postavitve oglasnih plakatov na fasade stavb v nasprotju z odloki MOL", in sicer za lokacije Vošnjakova ulica 5, Slovenska cesta 40, Slovenska cesta 55 c in Slovenska cesta 12, vse v Ljubljani. MOL vlaga zahtevo za odločitev v sporu glede pristojnosti, ker meni, da je za nadzor nad skladnostjo gradenj s prostorskimi akti tudi v primeru, če gre za vprašanje skladnosti postavitve enostavnih objektov z občinskimi prostorskimi akti, pristojna gradbena inšpekcija.

2.Ustavno sodišče je na podlagi sedme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi. Za te spore se v skladu z 62. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) smiselno uporablja 61. člen ZUstS. Po drugem odstavku 61. člena ZUstS lahko, če pride do spora, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, in meni, da zanjo ni pristojen.

3.Iz listinskih dokazov, ki jih je predložila predlagateljica, (upravni spis) izhaja, da je Tržni inšpektorat Republike Slovenije (v nadaljevanju Tržni inšpektorat) prejel prijavo kršitev konkurence zaradi protipravno nameščenih oglasnih objektov na navedenih lokacijah. Tržni inšpektorat je prijavo poslal Inšpektoratu za okolje in prostor z obrazložitvijo, da se prijava nanaša tudi na možnost nezakonito postavljenih objektov na fasadah in da mu prijavo v zvezi z odstranitvijo oglasnih panojev odstopa v pristojno reševanje. Po mnenju Inšpektorata za okolje in prostor glede na priložene fotografije v obravnavanem primeru ne gre za objekte oziroma gradbena dela v smislu določb Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07 in 108/09 – v nadaljevanju ZGO-1), temveč naj bi šlo za reklamne plakate, ki so pritrjeni na fasade. Ker so pogoji za postavitev takšnih objektov določeni v prostorskih aktih (odlokih) MOL, naj bi bil za nadzor nad njihovo postavitvijo pristojen Inšpektorat Mestne uprave MOL. Zato je prijavo odstopil Inšpektoratu Mestne uprave MOL.

4.Iz navedb predlagateljice in priloženih listin je razvidno, da med predlagateljico in Inšpektoratom za okolje in prostor ni soglasja o tem, za katero vrsto objektov gre v konkretnih primerih. Inšpektorat za okolje in prostor v dopisu, s katerim je prijavo odstopil MOL, trdi, da sploh ne gre objekte oziroma gradbena dela v smislu določb ZGO-1, temveč naj bi šlo za reklamne plakate, katerih postavitev ureja le Odlok o občinskem prostorskem načrtu MOL (Uradni list RS, št. 78/10).[1] Predlagateljica pa se sklicuje na 20. člen Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08 in 99/08 – v nadaljevanju Uredba), po katerem objekti za oglaševanje[2] spadajo med urbano opremo, ta pa šteje za enostavni objekt. Predlagateljica meni, da nadzor nad skladnostjo gradenj s prostorskimi akti na podlagi 26. člena ZGO-1 izvaja gradbena inšpekcija, tudi če gre za vprašanje skladnosti postavitve enostavnih objektov z občinskimi prostorskimi akti. Predlagateljica navaja še, da so nepremičnine, na katerih so pritrjeni sporni objekti za oglaševanje, v lasti oseb zasebnega prava oziroma v solastnini oseb zasebnega prava in MOL.

5.Za negativni spor glede pristojnosti gre, kadar dva organa zavračata pristojnost, da na podlagi določenega dejanskega stanja in ob uporabi določenega predpisa odločita o sporni zadevi. To pomeni, da sta predpostavki za odločitev v negativnem sporu glede pristojnosti jasno opredeljeno pristojnostno dejansko stanje (brez katerega ni možna niti izhodiščna vsebinska opredelitev upravne zadeve) in spor glede pristojnosti glede dolžnosti uporabe ene in določene materialnopravne določbe na tako opredeljeno dejansko stanje.

6.V obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Med državo in MOL so razhajanja tako glede vprašanja, ali sploh gre za objekte v smislu določb ZGO-1 in Uredbe ali ne (s tem ni opredeljeno niti pristojnostno dejansko stanje), kot tudi glede vprašanja, kateri predpis naj bi bil kršen s postavitvijo spornih objektov za oglaševanje. Takšno izhodišče izključuje možnost opredelitve, za katero upravno stvar gre po vsebini. Zato tudi ni mogoče opredeliti, kateri predpis naj bi bil podlaga za morebitno odstranitev spornih objektov, s tem pa tudi, kateri organ naj bi bil pristojen, da o tem odloči. Glede na navedeno niso izpolnjene predpostavke za odločitev o sporu glede pristojnosti. Zato je Ustavno sodišče zahtevo za rešitev spora glede pristojnosti zavrglo.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnica Korpič – Horvat in sodnik Petrič.

dr. Ernest Petrič Predsednik

[1]Z Odlokom o oglaševanju (Uradni list RS, št. 10/11) je MOL določila pogoje in način pridobitve dovoljenj za oglaševanje na javnem mestu, občinsko takso za oglaševanje, oglaševanje na avtobusih mestnega linijskega prevoza potnikov ter plakatiranje za potrebe volilne in referendumske kampanje na območju MOL.

[2]Točka k) 20. člena Uredbe opredeljuje kot objekt za oglaševanje reklamni stolp ali pano (eno- ali večstranski), na katerega so nameščena oglasna sporočila, s površino prostora z ene strani, ki je namenjen za namestitev oglasnih površin, do 20 m2 in višino najvišje točke objekta največ 7 m, merjeno od terena do vrha objekta, razen panojev, ki so del fasade stavbe. Na podlagi 12. člena Uredbe se objekt šteje za enostavni objekt, za katerega ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, če so skupaj izpolnjeni pogoji, da je v tej uredbi objekt izrecno določen kot enostavni objekt, da ima investitor pravico graditi na zemljišču, na katerem namerava graditi, da gradnja objekta ni v nasprotju s prostorskimi akti ter da so upoštevani vsi pogoji in zahteve za gradnjo enostavnega objekta, določeni s to uredbo.