Jedro

Pri preizkusu izpodbijane sodbe revizijsko sodišče ni ugotovilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navedba, da strank v postopku ni zastopal odvetnik, je zmotna, saj je tožnik odvetnika imel, pa tudi če bi se zastopal sam, do vložitve izrednih pravnih sredstev to ne bi predstavljalo kršitve določb pravdnega postopka. Za toženo stranko velja, da je zanjo treba uporabiti določbo prvega odstavka 499. člena ZPP glede na to, da je bila tožba vložena že leta 1997, kar pomeni, da se določba tretjega odstavka 86. člena ZPP v takih primerih še ne uporablja.

Ker je sklep o stroških obravnavati kot poseben sklep, tudi če je v sklopu sodbe, je treba za dovoljenost revizije glede stroškov, če se istočasno ne odloča o glavni stvari, upoštevati določbe prvega odstavka 384. člena ZPP. Gre za vprašanje, ali se s takim sklepom postopek pravnomočno konča. Ker je odgovor negativen, revizija zoper tak sklep ni dovoljena.

Izrek

Revizija zoper sodbo se zavrne.

Revizija zoper sklep o zavrženju dela tožbe in zoper sklep o stroških, se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku in razveljavilo sklepa disciplinske komisije in komisije za pritožbe tožene stranke z dne 24.3.1997 in 15.4.1997, s sklepom pa je zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na odločitev o povrnitvi škode.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je odločitev sodišča zgrešena, ker strank v postopku ni zastopal odvetnik, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, da je previsoka odločitev o stroških postopka in da sodišče ni imelo podlage za zavrženje dela tožbe, ker je bil sklep tožene stranke celota. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 12/2003 - Uradno prečiščeno besedilo) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija deloma ni utemeljena, deloma ni dovoljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določbe 371. člena ZPP).

Pri preizkusu izpodbijane sodbe revizijsko sodišče ni ugotovilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navedba, da strank v postopku ni zastopal odvetnik, je zmotna, saj je tožnik odvetnika imel, pa tudi če bi se zastopal sam, do vložitve izrednih pravnih sredstev to ne bi predstavljalo kršitve določb pravdnega postopka. Za toženo stranko velja, da je zanjo treba uporabiti določbo prvega odstavka 499. člena ZPP glede na to, da je bila tožba vložena že leta 1997, kar pomeni, da se določba tretjega odstavka 86. člena ZPP v takih primerih še ne uporablja.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočne odločbe sodišč druge stopnje (prvi odstavek 367. člena ZPP, prvi odstavek 384. člena ZPP). Ker se zoper sklep o zavrženju dela tožbe opr. št. Pd 401/97-31 z dne 4.4.2000 nobena od strank ni pritožila, je postal pravnomočen, zoper pravnomočen sklep sodišča prve stopnje pa revizija ni dovoljena.

Ker je sklep o stroških obravnavati kot poseben sklep, tudi če je v sklopu sodbe, je treba za dovoljenost revizije glede stroškov, če se istočasno ne odloča o glavni stvari, upoštevati določbe prvega odstavka 384. člena ZPP. Gre za vprašanje, ali se s takim sklepom postopek pravnomočno konča. Ker je odgovor negativen, revizija zoper tak sklep ni dovoljena.

Ob upoštevanju povedanega je revizijsko sodišče na podlagi določb 378. člena ZPP revizijo delno zavrnilo kot neutemeljeno, na podlagi določb prvega odstavka 374. člena ZPP pa jo je delno kot nedovoljeno zavrglo.