Jedro

Sodišče prve stopnje odreditev podaljšanja začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem temelji na pravnomočni sodbi, izrečeni obsojencu dne 10. 5. 2016, za tem pa odreditev utemeljuje z opisom dveh drugih kaznivih dejanj, za kateri obsojenemu ni bila izrečena sodba in se po podatkih kazenskega spisa zadeva nahaja še v fazi pred obtožbo.

Izrek

Pritožbi zagovornika obsojenega A.D. se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče odredilo podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi v kazenskem postopku I K 8274/2015 v zvezi s kaznivim dejanjem poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po četrtem v zvezi z prvim odstavkom 209. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za katerega je A.D. obsojen, s tem da je odredilo, da se zavarovanje izvrši zoper J.D., roj. , stan. U. K. 11, L., kot prejemnika protipravno pridobljene premoženjske koristi na način, da se: a) D.H. d.d., Miklošičeva 5, 1000 Ljubljana, odredi, da J.D. ali drugi osebi pooblaščeni za izplačilo, obremenitev ali kakršno koli razpolaganje s sredstvi na njegovi hranilni knjižici št. , odreče izplačilo zneska do višine 11.000,00 EUR, na vezani vlogi št. pa odreče izplačilo zneska do višine 9.255,78 EUR, pri čemer začasna prepoved razpolaganja velja za čas treh mesecev, to je do 17. 4. 2017. 2. Proti temu sklepu se je pritožil obsojenčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi ter odpravi ukrep začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritrditi je pritožbi, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP s tem, da je začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi odredilo na podlagi prvega odstavka 502.c člena ZKP ter svojo odločitev oprlo na svojo sodbo I K 8274/2015 z dne 10. 5. 2016, ki je postala pravnomočna istega dne, s katero je obsojenega A.D. spoznalo za krivega storitve dveh kaznivih dejanj, in sicer kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 209. člena KZ-1 in kaznivega dejanja ponarejanje listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 ter mu izreklo pogojno obsodbo, s katero mu je določilo posamezni kazni osem mesecev in tri mesece zapora, za tem pa enotno kazen deset mesecev zapora, s preizkusno dobo dveh let, po drugem odstavku 105. člena ZKP pa obsojencu naložilo, da D.U.T.B d.d. povrne nastalo škodo v višini 43.663,00 EUR, od česar bo znesek v višini 20.000,00 EUR, ki je bil obsojencu zasežen v hišni preiskavi, izročen oškodovani banki s strani sodišča, preostali znesek pa mora obsojeni poravnati v roku 45 dni po pravnomočnosti sodbe. Da je razlog za ugoditev predlogu Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru z dne 6. 7. 2016 za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi vezan na navedeno pravnomočno sodbo, tako iz uvoda napadenega sklepa kot tudi iz njegovega izreka in njegove obrazložitve - točka 5. 5. Ob navedenem pa sodišče prve stopnje v obrazložitvi napadenega sklepa - točka 5, navaja, da je obsojenec kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 209. člena KZ-1 storil s tem, da je kot vodja poslovalnice v družbi P. d.d., PE M. na Trgu L. Š. 12 v M. dne 6. 8. 2014 neupravičeno ukinil hranilno vlogo komitenta S.O. in opravil gotovinsko saldacijo zneska 5.755,78 EUR na tej vlogi, pri čemer je del zneska v višini 5.600,00 EUR položil na hranilno vlogo D.B., kjer je bilo manj sredstev zaradi predhodnih nakazil, ki jih je neupravičeno opravil sam, znesek 155,78 EUR pa si je izplačal v gotovini ter si s tem prilastil navedeni denar, last S.O. v skupni višini 5.755,78 EUR, dne 8. 8. 2014 pa iz računa D.P. na hranilno vlogo D.B., kjer je bilo manj sredstev zaradi predhodnih prenakazil, ki jih je neupravičeno opravil sam, neupravičeno prenakazal 14.500,00 EUR in si s tem prilastil denar, last D.P., v navedenem znesku. Skupno si je prilastil sredstva obeh navedenih oškodovancu v znesku 20.255,78 EUR.

6. Že navedeni razlogi napadenega sklepa so ne le v nasprotju z izrekom in uvodom sklepa, temveč tudi sami s seboj. Sodišče prve stopnje namreč odreditev podaljšanja začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem temelji na pravnomočni sodbi, izrečeni obsojencu dne 10. 5. 2016, za tem pa odreditev utemeljuje z opisom dveh drugih kaznivih dejanj - točka 5 obrazložitve, ki bi jih naj obsojenec storil na škodo S.O. in D.P., za kateri obsojenemu ni bila izrečena sodba in se po podatkih kazenskega spisa zadeva nahaja še v fazi pred obtožbo.

7. Razlogi napadenega sklepa so torej popolnoma nejasni in so v precejšni meri s seboj v nasprotju, nasprotujejo pa tudi izreku sklepa, kar vse predstavlja v pritožbi uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka.

8. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (drugi odstavek 403. člena ZKP).