Jedro

Sklep o podaljšanju pripora se lahko izda samo v primeru, ko pripor zoper obtoženca še teče oziroma se dejansko izvaja, ne pa v primerih (kakršen je obravnavani), ko je obtoženec na prostosti in se ne nahaja v priporu.

Izrek

Predlog za podaljšanje pripora se zavrže.

Obrazložitev

A.

1.Okrožno sodišče v Novi Gorici je s sodbo I K 15410/2024 z dne 15. 12. 2025 obtoženca A. A. pod točko I. izreka spoznalo za krivega kaznivega dejanja uboja na mah po 117. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu izreklo kazen devet let zapora, v katero mu je vštelo čas odvzete prostosti od 29. 2. 2024 od 20.39 ure dalje. Pod točko II. izreka ga je oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 123. člena KZ-1 in tretjim odstavkom 29. člena KZ-1, nadalje pa odločilo še o varnostnem ukrepu odvzema predmetov in stroških kazenskega postopka. Višje sodišče v Kopru je s sodbo in sklepom III Kp 15410/2024 z dne 2. 7. 2026 po pritožbi višje državne tožilke in tudi po uradni dolžnosti sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo glede dejanja pod točko I. in v odločbi o odvzemu predmetov ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo ter v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.Okrožno sodišče v Novi Gorici je s sklepom I K 15410/2024 z dne 8. 7. 2026 obtožencu odpravilo pripor, ker je ugotovilo, da je dne 2. 7. 2026 potekel dvoletni rok, odkar je bila vložena obtožnica.

3.Višja državna tožilka je dne 14. 7. 2026 Vrhovnemu sodišču predlagala, da se zoper obtoženca odredi pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP). Vrhovno sodišče je s sklepom II Kr 15410/2024 z dne 22. 7. 2026 ta predlog zavrglo, saj niti določbe ZKP niti določbe Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (v nadaljevanju: ZNUZJV) Vrhovnemu sodišču v tovrstnih primerih ne dajejo pooblastila za odločanje o odreditvi pripora.

4.Višja državna tožilka je nato dne 30. 7. 2026 podala predlog, naj Vrhovno sodišče obtožencu pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP podaljša še za eno leto. Predlog je utemeljila z določbo petega odstavka 207. člena ZKP v zvezi s 6. členom ZNUZJV, ki daje senatu Vrhovnega sodišča pristojnost, da po vložitvi obtožnice za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora osem ali več let, po preteku dveh let podaljša pripor še za največ eno leto. Predlagateljica meni, da so za podaljšanje pripora v obravnavani zadevi izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji, pri čemer Vrhovnemu sodišču predlaga, naj o predlogu za podaljšanje pripora odloči po tem, ko prejme odločitev Ustavnega sodišča RS o zahtevi za oceno ustavnosti določb ZKP in ZNUZJV, ki so podlaga za vsebinsko presojo.

5.S predlogom za podaljšanje pripora sta bila seznanjena obtoženec in njegov zagovornik. Slednji je v izjavi predlagal, da Vrhovno sodišče predlog zavrne, saj je že z upoštevanjem jezikovne razlage jasno, da se lahko pripor podaljša samo v primeru, ko traja, medtem ko ga je sicer mogoče edinole (ponovno) odrediti.

B.

V obravnavani zadevi se obtoženec ne nahaja v priporu, temveč na prostosti, saj je sodišče prve stopnje pripor zoper njega odpravilo po tem, ko sta potekli dve leti od vložitve obtožnice.

Peti odstavek 207. člena ZKP določa, da Vrhovno sodišče sklep o podaljšanju pripora izda na predlog državnega tožilca, ki mora predlog vložiti najmanj en mesec pred iztekom pripora. Jezikovna razlaga navedene zakonske določbe (zlasti besedne zveze "pred iztekom pripora") kaže, da se lahko sklep o podaljšanju pripora izda samo v primeru, ko pripor zoper obtoženca še teče oziroma se dejansko izvaja, ne pa v primerih (kakršen je obravnavani), ko je obtoženec na prostosti in se ne nahaja v priporu.

Vrhovno sodišče je že v sodbi XI Ips 25329/2021 z dne 11. 7. 2022 presodilo, da je mogoče pripor po vloženi obtožnici v skladu z drugim odstavkom 272. člena ZKP podaljšati le, če je ta efektiven, kar pomeni, da se obtoženec nahaja v priporu. Nadalje tudi iz sklepa II Kr 14214/2023 z dne 31. 5. 2023 med ostalim izhaja, da so pogoji za podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča izpolnjeni le, če se pripor zoper obtoženca v času odločanja dejansko izvršuje.

Vse navedeno pomeni, da lahko Vrhovno sodišče o predlogu za podaljšanje pripora vsebinsko odloča le, če pripor zoper obtoženca v času odločanja teče, kar je procesni pogoj, ki v obravnavani zadevi ni izpolnjen.

C.

10.Vrhovno sodišče je glede na obrazloženo predlog višje državne tožilke, o katerem ni mogoče vsebinsko odločati, zavrglo.