Jedro

Ker gre za trajno služnost in je zemljišče izgubilo vrednost, ki jo je imelo kot gozd, je prav, da je odškodnina enaka tržni vrednosti gozda.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je določilo odškodnino za razlaščeno parcelo nasprotnega udeleženca št. 1913/4 gozd, v izmeri 6 m2 in za ustanovitev služnosti napeljave in vzdrževanja daljnovoda, ki bo omejevala lastninsko pravico nasprotnega udeleženca na parc.št. 1913/5 gozd v izmeri 763 m2 s trajno gozdno poseko, v znesku 169.794,00 Sit. Predlagatelju je naložilo, da to odškodnino z zamudnimi obrestmi od 25.4.1992 dalje plača nasprotnemu udeležencu v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa. Ugotovilo je, da je bila nasprotnemu udeležencu razlaščena parc.št. 1913/4 gozd v izmeri 6 m2 in ustanovljena služnost v opisanem obsegu na parc.št. 1913/5 gozd v izmeri 763 m2 z odločbo Komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora z dne 9.3.1988 št. 464-106/85-10 v zvezi z odločbo Sekretariata za pravosodje in upravo SRS z dne 30.5.1988 št. 464-64/87. Odškodninmo je določilo na podlagi cenitve sodnega izvedenca. Izvedenec je posebej pojasnil, da je upošteval tržne cene, tako da je vrednost, ugotovljeno po enotni metodologiji, zvišal za 30%.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo nasprotnega udeleženca in potrdilo sklep prve stopnje. Glede na pritožbene ugovore je pojasnilo, da se odškodnina za razlaščeno nepremičnino določi v gotovini in o nedenarnih zahtevkih ni mogoče odločati. Zavzelo je stališče, da pripada nasprotnemu udeležencu odškodnina v višini zmanjšanja tržne vrednosti parc.št. 1913/5 zaradi obremenitve s služnostjo, ne pa tržna vrednost gozdnega zemljišča. Zavrnilo je v pritožbi postavljeno zahtevo, da bi se odškodnina določila po merilih za zazidljivo zemljišče, ker se odškodnina določi po stanju ob uvedbi razlastitvenega postopka.

Zoper ta sklep vlaga nasprotni udeleženec revizijo. V njej se sklicuje na svojo pritožbo zoper sklep prve stopnje in dodaja, da je napačno stališče drugostopnega sklepa, da se tržna cena prizna samo ko gre za razlastitev nepremičnine, ne pa tudi v primeru ustanovitve služnosti. Opozarja, da je služnost trajne gozdne poseke po svojih učinkih enaka razlastitvi. Poseka namreč kot kmetijsko zemljišče ni uporabna. Če to stališče ne bi bilo sprejeto, pa zahteva časovno omejitev služnosti na 20 let. Uveljavlja časovno opredelitev odškodnine glede na to, da se razmere spreminjajo. Poudarja tudi zmnanjšanje vrednosti sosednjih pracel. Predlaga, da revizijsko sodišče določi pravično odškodnino za obremenitev nepremičnine s služnostjo trajne poseke oziroma omeji čas trajanja služnosti na 20 let z upoštevanjem do zdaj določenega zneska odškodnine.

Revizija je bila vročena predlagatelju, ki nanjo ni odgovoril, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (3. odst. 390.čl. ZPP).

Revizija ni utemeljena.

V postopku za določitev odškodnine za razlaščene nepremičnine ni mogoče spreminjati obsega razlastitve; to je stvar razlastitvenega postopka, katerega rezultat je podlaga za odločanje o odškodnini. Na to je treba opozoriti zato, ker nasprotni udeleženec predlaga, da bi se služnost na parc.št. 1913/5 časovno omejila na 20 let. Ker je bila v razlastitvenem postopku določena služnost napeljave in vzdrževanja daljnovoda s trajno gozdno poseko, je ta odločitev podlaga za določitev odškodnine v tem postopku. Trajnost služnosti pa je bila upoštevana, saj odškodnina med ostalimi postavkami, ki jih nasprotni udeleženec z revizijo ne osporava, določena tudi z zneskom, ki se nanaša na nadomestilo za stroške nakupa nadomestnega zemljišča v površini s služnostjo obremenjene gozdne poseke in z zneskom, ki se nanaša na gojitvena dela na tej površini. Na tak način določena odškodnina pokriva vrednost gozda, obremenjenega s služnostjo, tako, kot če bi šlo za popolno razlastitev. Odškodnina omogoča nasprotnemu udeležencu nakup enakovrednega gozda, tako da z ustanovitvijo služnosti v okviru razlastitve ne bo oškodovan. Tako določena odškodnina je v skladu z določbo 1. odst. 43.čl. zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur.l. SRS št. 5/80, 30/87 in 20/89), po kateri je odškodnina za ustanovljeno služnost enaka znesku, za kolikor je zaradi služnosti zmanjšana vrednost zemljišča. Ker gre v tem primeru za trajno služnost in ker je zemljišče izgubilo vrednost, ki jo je imelo kot gozd, je prav, da je odškodnina enaka tržni vrednosti gozda.

Predmet revizijske presoje je skladnost uporabljene metode za določitev odškodnine z zakonskimi določbami, ne pa tudi presoja pravilnosti konkretnih zneskov, ugotovljenih s cenitvijo. Pri tem sta bili pravilno upoštevani določbi 1. odst. 43. čl. in 1. odst. 39.čl. zakona, po katerih je bila ugotovljena tržna vrednost zemljišča, ne morda samo njegova deloma manjša vrednost. Presoja konkretnih zneskov pa je dejansko vprašanje, ki glede na določbo 3. odst. 385.čl. ZPP v zvezi s 37.čl. ZNP ne more biti predmet revizijske presoje.

Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP), zato je revizijsko sodišče revizijo nasprotnega udeleženca zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP v zvezi s 37.čl. ZNP).