Jedro

V sklepu o uvedbi preiskave, ki ga je izdal zunajrazpravni senat ob pomislekih preiskovalnega sodnika, mora biti jasno določeno, ali gre za dokončano kaznivo dejanje ali za poskus, saj sodišče ni vezano na pravno opredelitev v zahtevi za preiskavo. Šele tako je jasno določeno, katerega kaznivega dejanja je osumljen obdolženec.

Izrek

Pritožbi obdolženega J. T. se u g o d i in se sklep sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i ter zadeva v r n e sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je zunajrazpravni senat sodišča prve stopnje zaradi pomislekov preiskovalnega sodnika uvedel preiskavo zoper obdolženca zaradi kaznivega dejanja izsiljevanja po I. odstavku 218. člena Kazenskega zakonika. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil obdolženec po zagovorniku zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je njegovo razveljavitev.

Pritožba je utemeljena.

Kljub pomislekom preiskovalnega sodnika glede dokončanosti ali poskusa kaznivega dejanja,očitanega obdolžencu v zahtevi za preiskavo okrožnega državnega tožilca, je izvenrazpravni senat nekritično sledil tej zahtevi za preiskavo in jo v celoti sprejel. Pritrditi je zato pritožniku, da še vedno ni jasno, katerega kaznivega dejanja je obdolženec osumljen.

Sodišče druge stopnje zavrača stališče sodišča prve stopnje, da za obstoj tega kaznivega dejanja ni potrebno, da bi bilo dejanje dokončano ali ne. Če namreč kaznivo dejanje ni dokončano - v zahtevi za preiskavo se ne zatrjuje, da bi oškodovanka karkoli storila ali opustila v škodo svojega ali tujega premoženjađ - je pač kaznivo dejanje ostalo pri poskusu, ki pa pomeni kaznivo dejanje samo ob pogojih iz I. odstavka 22. člena Kazenskega zakonika. O tem v razlogih izpodbijanega sklepa ni navedeno prav ničesar. Sodišče druge stopnje zavrača tudi stališče sodišča prve stopnje glede pomena preiskave na pravno opredelitev očitanega kaznivega dejanja kot dokončanega ali poskušanega. Po X. odstavku 169. člena Zakona o kazenskem postopku izvenrazpravni senat ni vezan na pravno presojo, ki jo je navedel državni tožilec v zahtevi za preiskavo. Pritrditi je zato pritožniku, da z izpodbijanim sklepom uvedena preiskava ne pomeni določenosti kaznivega dejanja tudi glede pravne opredelitve.

Iz teh razlogov je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti.

V ponovnem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje z upoštevanjem X. odstavka 169. člena Zakona o kazenskem postopku ponovno odločiti o pravni opredelitvi obtožencu očitanega kaznivega dejanja in nato ponovno odločiti o zahtevi za preiskavo.