Jedro

Sodišče prve stopnje je pri vrednotenju odvetniških storitev kot vrednost spornega predmeta uporabilo 100 točk, torej vrednost, ki je po OT veljala za spore za zakonito preživljanje. V obravnavanem primeru ni šlo zgolj za spor za zakonito preživljanje temveč tudi za spor za zaupanje otroka v vzgojo in varstvo ter za določitev stikov. V OT takšen spor ni posebej vrednoten. V skladu s 6. odst. 4. čl. v zvezi s 1. odst. 17. čl. OT v takšnem primeru sodišče ovrednoti storitve s primerjavo podobnih storitev, ki so v tarifi ovrednotene. Podobna storitev je storitev zastopanja v sporu zaradi ugotovitve ali izpodbijanja očetovstva, ali pa v sporu zaradi razveze, razveljavitve ter obstoja ali neobstoja zakonske zveze. Našteti spori so v OT ovrednoteni s 160 točkami, torej tako kot je to toženec predlagal v svojem stroškovniku.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločitvi o stroških (IV. točka izreka sodbe) spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti še 180,03 EUR (skupaj 932,89 EUR) pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

V preostalem delu se pritožba zavrne in potrdi izpodbijana stroškovna odločitev.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbe v znesku 103,21 EUR v roku 15-tih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni in nasprotni tožbeni zahtevek pravdnih strank. Hkrati je na podlagi določila 413. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 752,86 EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Toženec je zoper stroškovno odločitev vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja, kot navaja, vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. čl. ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da razveljavi stroškovno odločitev ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ali pa jo spremeni tako, da tožnici naloži v plačilo vse stroške postopka. Sodišču prve stopnje očita, da mu je stroške odmerilo v prenizkem znesku. Sodba v izpodbijanem delu ne vsebuje razlogov in je ni mogoče preizkusiti. S postopkom je imel bistveno višje stroške. Zaradi pomanjkljivosti sodbe se v pritožbi ne more konkretno opredeliti do posameznih postavk, ocenjuje pa, da je upravičen do vseh priglašenih stroškov tako po temelju kot tudi po višini.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane stroškovne odločitve navedlo priznane zneske stroškov nagrade za odvetniške storitve, materialnih stroškov oziroma kilometrine, znesek priznanega stroška sodnih taks ter DDV. Sama odmera stroškov pa je razvidna iz dveh stroškovnikov, ki jih je predložil toženec oziroma njegov pooblaščenec. Tako ne drži pritožbeni očitek, da je izpodbijana stroškovna odločitev pomanjkljiva, češ, da je ni mogoče preizkusiti.

5. Iz same stroškovne odmere na omenjenih stroškovnikih pa izhaja, da je sodišče napačno uporabilo določbe Odvetniške tarife, ki je veljala v času vložitve tožbe (Ur.l. RS, št. 67/2003 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju OT), ki jo je v obravnavanem primeru potrebno uporabiti na podlagi prehodne določbe 1. odst. 41. čl. Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT). Sodišče prve stopnje je namreč pri vrednotenju odvetniških storitev kot vrednost spornega predmeta uporabilo 100 točk, torej vrednost, ki je po OT veljala za spore za zakonito preživljanje. V obravnavanem primeru ni šlo zgolj za spor za zakonito preživljanje temveč tudi za spor za zaupanje otroka v vzgojo in varstvo ter za določitev stikov. V OT takšen spor ni posebej vrednoten. V skladu s 6. odst. 4. čl. v zvezi s 1. odst. 17. čl. OT v takšnem primeru sodišče ovrednoti storitve s primerjavo podobnih storitev, ki so v tarifi ovrednotene. Podobna storitev je storitev zastopanja v sporu zaradi ugotovitve ali izpodbijanja očetovstva, ali pa v sporu zaradi razveze, razveljavitve ter obstoja ali neobstoja zakonske zveze. Našteti spori so v OT ovrednoteni s 160 točkami, torej tako kot je to toženec predlagal v svojem stroškovniku. Glede na vrednost spornega predmeta tako tožencu pripada za odgovor na tožbo 160 tč, za prvi narok za glavno obravnavo 160 tč, urnina 50 tč, odsotnost iz pisarne 40 tč, za narok za glavno obravnavo z dne 26.11.2008 80 tč, urnina 150 tč., odsotnost iz pisarne 40 tč., za predlog za izvršitev sklepov denarne kazni z dne 2.6.2009 120 tč., za odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe 100 tč, za predlog za izvršitev sklepa o osebnih stikih z dne 25.9.2009 50 tč., za narok za dne 20.10.2010 50 tč., za pritožbo zoper sklep z dne 2.11.2010 125 tč. in za narok za glavno obravnavo z dne 22.6.2011 80 tč., oziroma skupaj 1365 točk ali 626,53 EUR. Hkrati mu pripadajo še materialni stroški v višini 2 % (3. odst. 13. čl. OT) ter 20 % DDV oziroma skupaj 766,87 EUR. Tožnica pa je tožencu dolžna povrniti tudi znesek sodnih taks za odgovor na tožbo, za nasprotno tožbo, za pritožbo zoper sodbo ter za pritožbo zoper sklep z dne 2.11.2010, v skupnem znesku 104,50 EUR. Tožencu pa pripada tudi kilometrina v skupnem znesku 81,92 EUR za pristope na naroke za glavno obravnavo. Skupen znesek stroškov prisojenih tožencu tako znaša 932,89 EUR. Ker mu je sodišče že prisodilo 752,86 EUR je bilo treba stroškovno odločitev sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožencu prizna še 180,03 EUR pravdnih stroškov. Tožencu pa ne pripadajo stroški pregleda listin spisa v zvezi s sestavo odgovora na tožbo, saj je to delo zajeto v storitvi sestave odgovora na tožbo. Prav tako mu ne pripada strošek sestave pritožbe z dne 4.6.2009, ki je bila vložena zoper sklep procesnega vodstva zoper katerega ni pritožbe. Iz istega razloga tožencu tudi ne pripada taksa za to pritožbo. Prav tako tožencu ne pripada strošek sestave pripravljalnega spisa z dne 20.10.2010, ki ga je vložil na naroku za glavno obravnavo in odgovora na ugovor z dne 22.11.2010, saj gre za nepotreben strošek postopka (1. odst. 155. čl. ZPP).

6. Glede na navedeno in na podlagi določila 3. točke 365. čl. ZPP je bilo treba izpodbijano stroškovno odločitev ustrezno spremeniti.

7. Zaradi toženčevega pritožbenega uspeha mu pripada tudi sorazmeren del pritožbenih stroškov, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo od vrednosti v pritožbenem postopku prisojenega zneska prvostopenjskih stroškov v višini 180,03 EUR. Tožencu tako pripada strošek sestave pritožbe v znesku 57,37 EUR, 2 % materialnih stroškov v znesku 1,14 EUR ter 20 % DDV v znesku 11,07 EUR ter znesek sodne takse za pritožbo v znesku 33,00 EUR oziroma skupaj 103,21 EUR.